Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi arko tabej ilozoska akulteta, jubljana O: ¦SS§L lovenčina zorenje jezikovne skunosti 1919–2019 ako se je sremenila slovenska jezikovna skunost v zadnji sto leti, odkar je zaživela v rvi obliki suverene držav nosti slovenskega naroda a do svoje sedanje odobe o skoraj tridesetletnem obstoju samostojne Slovenije in etnajstle tnii njene vključenosti v ¢vrosko unijo¶ Lako rečemo, da je slovensko govoreča skunost v stoti leti dozorela¶ azravljamo o možni merili za zrelost neke jezikovne skunosti£ med resnimi kandidati za merila so rava mera jezikov ne samozavesti, jezikovne odgovornosti in jezikovne revidnosti slovenska jezikovna skunost, jezikovna samozavest, jezikovna odgovornost, jezikovna olitika, jezikovno načrtovanje ©o as te Slovene language ommunit anged in te last undred ears, sine te first outlines of a sovereign state for te Slovene eole began to take sae, until te urrent situation ere te indeendent Slovenia is almost tirt ears old and as been in te ¢uroean Union for fifteen ears¶ Can e sa tat over tese undred ears te Sloveneseaking ommunit as matured¶ sall disuss ossible riteria for measuring te maturit of a language om munit, inluding linguisti selfonfidene, linguisti resonsibilit and linguisti aution Slovene language ommunit, linguisti selfonfidene, linguisti resonsibilit, language oli, language lanning lanskem seminarskem risevku Stabej sem skiiral nekaj otez razvoja slovenske jezikovne skunosti o konu rve svetovne vojne£ osrednja teza je bila, da je slovenska skunost v novi okviri o letu začela dozorevati, o eni strani zaradi nove državotvorne vloge sloven skega naroda in jezika, o drugi strani a tudi zaradi razdeljenosti na več držav, asimilaijski riti skov na slovensko manjšinsko skunost v sosednji država, zunanji in notranji migraij in o dob nega eza je seveda reej banalna, ovezana z običajno biološko metaforo rasti in razvoja Lani smo ri metafori »jezik je živ organizem« riomnili, da onavadi njeni uorabniki izostavljajo samo njene svetle ersektive, ozabljajo a, da skoraj vsak živi organizem slej ko rej čaka 1 smrt ekaj odobnega se nam seveda, saj je vse skuaj del istega metaforičnega olja zgodi, če razravljamo o zorenju in dozorevanju jezikovne skunosti aj omeni ostati zrel – in ostati zrel¶ Od širokogrudni in radodarni omenov slovarske definiije ridevnika zrel v Slovarju slo venskega knjižnega jezik a nam ri asoiaija v zvezi z jezikovno skunostjo ride rav skoraj vse: ki v rasti, razvoju doseže stonjo, rimerno za sravilo, razmnoževanje¦¦ri katerem so končani ro esi, otrebni za dosego ustrezne kakovosti ¦¦ri katerem so značilni elementi razviti v olni meri telesno in duševno olno razvit¦¦v določenem ogledu olno razvit slo 1 ri tem se ob rebiranju oljudnoznanstveni besedil o dolgoživosti živi bitij več deset tisoč let stari črvi, ki so oži veli o odmrznitvi iz ermafrosta, o drevesi, ki so ognala iz več tisoč let stari semen onujajo zanimive dodatne metaforične vzorednie SS§ na ortalu fransi dosto