Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi omentar: ovor je netonemski ma enoglasniškodvoglasniški sistem dolgi in kratki samo glasnikov, razvrstitev dolžin in kračin se od knjižne zelo razlikuje zaradi krajšanja nekateri dolgi samoglasnikov in srememb naglasnega mesta v se red samoglasniki izgovarja kot w redko , red nezvenečimi nezvočniki in v izglasju kot , w Skuina vi se zlije v j spˈrajt l se red zadnji mi samoglasniki večinoma izgovarja kot w Skuina šč se zlije v š ri ženski dvojini je retekli deležnik v množini sestavljenka se ojavi tiični koroški rislov bart ‛krat’, revzet iz srvnem Vart nem Fahrt ‛ot’ ..1. raj: drija ri ači, ost na Soči, ob olmin, tolminsko n, rovtarska narečna skuina nformatorka: nia ragelj, roj Študent: enjamin Žbogar Leto zaisa: ranskribiran zais: Dˈƀiẹ mˈraːle Zƀeˈčiẹr sta se sˈreːjčale dˈƀiẹ mˈraːle, saˈsiẹde z mraˈliːšča. »Aˈjaː, kaˈkuọ s zˈmaːtrana,« ˈreče ta ˈpərwa, »ˈciẹ ˈbaži ˈdaːn s uˈliẹkla ˈkančk ˈcukra, ˈma γa ˈnis ˈupala spˈraːpt da ˈduọma; na sˈriẹt paˈti s γa ˈmaγla pa pusˈtiːt.« »A ˈkəste, ti ˈmisleš drapˈtince at ˈcukra, ka γa je ˈsːula ˈaːdna ˈčeča ˈtam na ˈciẹst? Pa kaˈkuọ je ˈtuọ ˈraːtala? Saj [zarek: sej] je bˈluọ ˈpuxna ˈmixnix ˈkuọščku ˈtam.« »ˈJaː, ma ˈjəst s ˈtiẹla najˈveːjčγa.« »Ti ˈšiẹma, ˈti,« ˈreče ta dˈruγa. »A ˈvidš, ˈjst s pa naˈsila le bl ˈmixne ˈkuọščke. Le ˈbeːjš pagliẹdat, ˈkšən ˈkəp ix ˈje. ˈBeːjn, ˈkpi, ˈti ˈčəš uˈse naˈeːjnkrat. ˈNaː, zˈdej pa ˈjəmaš, boš uˈsaːj ˈviẹdla za dˈruγič.« oknjižitev: ve mravlji Zvečer sta se srečale ‛srečali’ dve mravlje ‛mravlji’, sosede ‛sosedi’ z mravljišča »Ojoj, kako sem zmatrana ‛izmučena, zelo utrujena’ ,« reče ta rva, »el ‛ves’ božji dan sem vlekla konček ‛majen kone, košček’ ukra ‛sladkorja’, ma ‛vendar, amak’ ga nisem uala ‛mogla’ sraviti do doma£ na sredi oti sem ga mogla ‛morala’ a ustiti« » kaj ste ‛tako’, ti misliš drobtinie od ukra ‛sladkorja’, ki ga je sesula edna ‛ena’ čeča ‛dekle’ tam na esti¶ a kako je to ratalo ‛nastalo, uselo’¶ Saj je bilo olno ‛veliko’ majni koščkov tam« »§a, ma ‛amak, toda’ jaz sem tela ‛otela’ največjega¶« »i šema, ti,« reče ta druga » vidiš, jaz sem a nosila le bolj majne koščke Le beži ‛ojdi’ ogledat, kakšen ku ji je en ‛dobro, no’, kaja, ti češ ‛očeš’ vse naenkrat a, zdaj a imaš oš vsaj vedela za drugič