Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi sistemi, nastalimi zaradi glasovni srememb v soodvisnosti od kvantitetni naglasni srememb o nastanka slovenskega knjižnega jezika sredi stoletja je bila torej slovenščina narečno že zelo razeljena rimož rubar, utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika, je reoznal vsaj toliko narečni skuin, kot ji oznamo danes: navedel ji je v delu a evangeli svetiga atevža Z nastankom knjižnega jezika je dokazan obstoj različni soialni zvrsti soiolektov, čerav so morale obstajati že rej, saj so vsaj ljudske in erkvene esmi zagotovo živele v nadnarečni raz ličia slovenščine ¢notna ni bila niti knjižna slovenščina, saj se je tudi reko slovni in rabe oblikovalo več okrajinski knjižni jezikov, med katerimi je zaradi zgodovinski okoliščin najdlje obstajal rekmurski knjižni jezik o stoletju so se narečja osešeno delila dalje in o sedanji klasifikaiji Logar, igler ima slovenski jezik v ¡ narečni skuina ¡ narečij, znotraj nji a še odnarečij, ki združujejo veliko množio krajevni govorov kot najmanjši sistemski enot narečij ali odnarečij Lako rečemo, da je slovenščina narečno zelo razeljen jezik a narečno eitev slovenščine so oleg znotrajjezikovni vlivali številni zunajjezikovni dejav niki, ki ji delimo na zemljeisne, zgodovinske in erkvenouravne Logar ¡: –, a so v medsebojni odvisnosti ed omembnejše zunajjezikovne dejavnike sadajo: že rva naselitev z dve različni smeri, zemljeisno raznolike okrajine, turški vadi, tujejezične kolonizaije znotraj slovenskega rostora, stik s štirimi različnimi jezikovnimi skuinami ter stare erkvenouravne razdelitve, na katere so se naslanjale tudi uravnoolitične 1. Raba narečij Od industrializaije dalje je risotna teza o izginevanju narečni govorov, ki a jo lako le delno otrdimo ova vaška in mestna naselja z izvorom rebivalev iz različni narečij in mladimi, ki v otroštvu niso srejeli narečnega govora kot rimarnega, soobstajajo kot jezikovni otoki brez narečne zvrsti z območji, večinoma res bolj odeželskimi, kjer narečja živijo vsaj ri delu rebi valstva in se razvijajo dalje lede na veliko narečno raznolikost nosilev slovenskega jezika je razumljivo, da osamezne narečne rvine iz različni narečni skuin reko osrednjeslovenskega in okrajinski ogovorni jezikov vlivajo tudi na knjižnoogovorni in knjižni jezik nr samogla sniške redukije, naglaševanje, narečna leksika id akor narečni govori o eni strani izgublja jo zemljeisni rostor rabe, ga o drugi ridobivajo v svoji funkiji oziroma oložaji rabe in elo glede na renosnik, ko iz retežno govorjenega jezika ostajajo tudi isni jezik narečna, tudi »visoka« literatura vse žanrov in se širijo v govorjene medije S tem ko zanimanje za to slovensko nesnovno kulturno dediščino, ki ravno zaradi domnevnega umiranja, a tudi zaradi demokratizai je družbe ri ljude vse bolj narašča, zateva od nas, da na slet ostavimo tudi strokovne in iljno naravnane vsebine, namenjene raziskovalem, študentom, učenem in učiteljem, ter red stavljene tako, da bodo zanimive tudi za druge uorabnike Osnovo za delitev slovenskega jezika na narečja od amovša dalje amovš redstavljajo samoglasniški sistemi oz skune in različne inovaije redvsem ri dolgi naglašeni samoglasniki in le deloma ri kratki samoglasniki O nastajanju soiolektov z genetskojezikoslovnega vidika rim Šekli : ¡– odobno kot iz zgodovinski razlogov obstaja nenarečni kočevski jezikovni otok, t i kočevski mešani govori