Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi lovenski in olski eik ki sadata v slovansko eikovno skuino sta si odona vendar e 1 ri oučevanu slovenščine a govorce olščine moč oaiti onavlaoče se slovnične naake ki so animive tako vidika rimeralnega eikoslova kot eikovne didaktike £Będkoska-Kock 2¨ °¤ amen risevka e okaati nekatere težave ki i imao olski govorci slovenščine s sklananem samostalnikov rvi del risevka e namenen kratkemu teoretičnemu oisu kate- gorie sklona ter aradigmam sklanana Drugi del a e redstavitev nekateri naak olski govorcev ki se učio slovenščino kot tui eik si navedeni rimeri v nadalevanu iaao i rak- tični ikušen ri oučevanu slovenščine v okviru študia slavistike na ·ilološki akulteti nivere v odžu Ker e tema elo široka in se no lako ukvaramo na ralični teoretični iodišči e v tem risevku omeena samo na irane olikoslovne težave ki se nanašao redvsem na samo- stalniške £ter ridevniške¤ esede moškega sola rimerava oe eikov okaže da sta si slo- venščina in olščina glede sklanana rece odoni toda naake so vseeno risotne in se onavlao ne glede na stono nana eika Kategorija sklona §1 Kategoria sklona e temelna olikoslovna kategoria samostalnikov aimkov ridevnikov in neka- teri vrst števnikov in kaže na odnos do drugi delov v stavku nr ol ctam książkę ciesę się książką okładka książki sln erem knigo veselim se knige latnica knige £tean 21 2¬¤ olščini in slovenščini skora vse samostalniške ter ridevniške esede tvorio aradigmo ralični olik ki se ralikueo glede na sklon eveda ostaao esede redvsem tuke £nr ol samostalnik ur sln ridevnik roa¤ ki se sklanao ničtim orailom vendar na odlagi konteksta lako določimo a kateri sklon gre lovenščina ima šest sklonov £iemoma v stilni rai še sedmega¤ imenovalnik £I¤ ali nominativ rodilnik £¥¤ ali genitiv daalnik £D¤ ali dativ tožilnik £¤ ali akuativ mestnik £©¤ ali lokativ orodnik £ ¤ ali instrumental iemoma še valnik £¤ ali vokativ £oorišič 2 2¬°¤ oleg kategorie sklona slovenski samostalniki ikaueo še kategorio sola in sicer moški £maskulinum¤ ženski £emininum¤ in sredni £neutrum¤ ter števila in sicer ednino £edsingular¤ dvoino £dvdual¤ in množino £mnlural¤ olščina ima sedem sklonov in dve števili v ednini ona tri sole £in sicer moškega ženskega srednega¤ v množini a t i moškoosenega £ol męskoosoo¤ in moškoneosenega £ol męskonieosoo¤ £agórko 21 22¨¤ § sak sklon ima v stavku svoo vlogo risevku omo redstavili glavne vloge o oorišiču £1¨¨2 2 2¬–2°¤ slovenščini in olščini so vloge sklonov odone ato i lako o - slošimo Imenovalnik iraža med drugimi oseek ovedkovo določilo risamostalniški uemalni rilastek ali desni neuemalni rilastek nr 1 nadalevanu se osredotočamo na oučevane olščine v okviru študia slavistike si navedeni rimeri so veti i isne rodukcie študentov nivere v odžu v okviru va testov kolokviev o iitov re a elo ogoste naake olščini se te esede ne sklanao 2¨