Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi devetnasto stolete e vee o eni strani iaao i genetski odnosov slovanski eikov med katerimi sta si slovenščina in rvaščina morda naliži o drugi strani a tudi i teritorialne in go- dovinske ližine ki u še ol riliža kot stoletne sosede in rate Celestinovo raumevane in ralaga nista novost v negovem času redvsem a doro sovadata duom časa isto kar e takrat in tudi danes redstavlalo velik intelektualni iiv e Celestinova misel o sosednem li- žnem o tistem kar ni »naše« in »domače« vendar e dovol liu da se di kot da o tem vemo veliko več kot vemo v resnici ¡vtor v tem kontekstu elo asno oudara destvo da se ko rou- čuemo tue narode naučimo veliko tudi o sei še osee ko gre a slovanske narode kateri del smo sami ovori tudi o tem kako v situacii ko oaimo neka novega in nenanega v tuem to samodeno rimeramo s tistim kar nam e nano i lastne situacie amak se do tistega trenut- ka nismo niti avedali da ostaa ali da e animivo odonega mnena e tudi Katičić ki skora stolete o tem £1¨°1¤ v svoi Jeikoslovni ogledi govori o omenu rimeralnega eikoslova in o tem da se lastni osenosti velikokrat avedamo šele v času ko svo eik kulturo in kni- ževnost rimeramo drugo tem omenu e mnogokrat naol animivo rimerati rav tiste eike v kateri nademo veliko istega amak tudi veliko raličnega sa e animivo rav ato ker v enem eiku ostaa in v drugem ne ali a e iraženo raličnimi sredstvi sodonem eikoslovu – ko so se tudi v slovanskem eikoslovu uvelavili siolingvistični ekserimenti in raa veliki enoeični ali voredni korusov kot sta r²aC in sl²aC graena v okviri atural language rocessing grou in evroske raiskovalne inrastrukture C¡¥I – e oveovane sorodni eikov elo koristno nanstvene redvsem tiološke ravni ter tudi s raktičnega vidika raktični vidik e oaen naman na tre ravne £1¤ kot vrednotene unkcionalne eikovne olitike še osee olitike oučevana eika v ioraževalnem sistemu slovenščine in rvaščine kot rvega tudi drugega in tuega eika a govorce slovanski eikov £2¤ kot omoč ri revaa- nu še osee stronem ali olavtomatiiranem ki o v riodnosti vse ol otreno in £¤ kot sodelovane med ³rvaško in lovenio ri omeni in sosedski roekti ki vklučueo onava- ne eika kot tudi skuno kulturno godovino tem smislu e trea oudariti da sta si lovenia in ³rvaška v marsičem odoni una godovina se v veliki meri releta in ima e deloma sku- na e samo noveša godovina ko sta ostaali kot samostoni reuliki v veči skuni državi temveč tudi godovina v smislu olikovana nacie in nacionalni eikov v 1¨ stoletu tem kontekstu si e o moem mnenu tudi danes trea ogledati oloža slavistike še osee užne slavistike ki ima v nasrotu anglistiko germanistiko romanistiko in drugimi nanostmi ki se oučueo na naši univera že desetleta drugačen status lavistika kot nanost o kultura eiki in literatura slovanski dežel se e kot študiska smer održala nadle tatus užne slavi- stike v agreu ki se e v ačetku redavala v okviri slavistike otem a kot del ugoslovanskega študia in na koncu v adni desetleti kot samostoen študi e graen na idei užnoslovanske vaemnosti regionalne relevantnosti in sosedskosti ki se v današni druža aradi ralični ralogov o eni strani olitični o drugi a ekonomski dio ol kot oremenitev in man kot ttnlgr ttclarinsiinoo-roektu 1¨¨