Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi emec £211 11¤ v svoem risevku o ravou slovenistike na ³rvaškem gre a nekakšno simoliko sa se e univeritetni študi slovenistike ačel re v agreu kot v ulani rvi roe- sor slavistike v agreu e il ·ran Celestin £1–1¨¤ ne le ato ker e il slovenski ilolog riovedovalec in eseist amak tudi aradi drugi okoliščin redaval e namreč slovenski in ruski eik a eika e redaval kot slavist o iorai e il sicer tudi klasični ilolog voredno rimeralno kontrastivno kot integralni in tudi ormativni del celovitega slavističnega študia o e nedvomno asno i negovega nastonega redavana na niveri ·rana Josia 2 1 1° Celestin ačne govoriti o tem kako e negova naloga da o učitel slovanski eikov amak o tem oseno oudari omemnost onavana »slavenonana« kot ga tudi sam oimenue I negove ralage e ovsem asno da negovo stališče temeli na oveovanu nanstvenega inte- resa a raumevane slavistike in slovanski eikov in kniževnosti ter na avesti o slovanski vae- mnosti na drugi strani Celestin o utemelevanu slavistike kot moderne nanstvene disciline ri nas še osee iostavla omen sonavana tistega kar nam e liu ker e v istem času doma- če in tue kar nas olikue ne glede na to ali se tega avedamo ali ne Dosedani godovinski ravo slovanski narodov e il takšen da so se raviali ali atirali oiroma so od una riaale rane načilnosti v nacionalnem načau in ravou tako da noen slovanski narod nima vse načilnosti vse slovanski narodov ©edtem ko reučuemo tue narode reučuemo tudi sami see nako vela a slovanske narode ki so nam večkrat tuinenani ¾oudarila ¡ À nano e namreč da človek a tisto kar mu e red očmi onavadi man skri kati misli da mu e to že dovol nano ako e vse dokler ne naleti na tue odnose ki so mu nenani otem a i neote rimera s svoimi in tako sona veliko stvari ki i re ni oail ako tore rečemo da se s tem ko ona samega see ravia in naol naredue o se ioolnue ravno na ta način edene o slovanstvu i nam tako okaalo ka e slovansko ka tue ka koristno ka škodlivo ka ima riodnost in ka e nima ka riseva k dravemu ravou ka a ga ustavla ali i ga celo lako aostavilo a dalši ali kraši čas ¾oudarila ¡ À a odlagi tega vedena i se lako ravial vsak slovanski narod ki ima slošne ogoe lastnega ostanka in to večo veretnosto in usešneše kot dosle s čimer i se iognili števil- nim raličnim stranskim otem in godovinskim naakam ki i e rece v godovini osameni slovan- ski narodov £Celestin 1° ¤ Kot eremo v Celestinovem risevku avtor slovanske narode kulture in kniževnosti očitno vidi kot eno delo kar e dediščina gledana na ravo in medseone vee eikov načilnega a Kot rečeno Celestin e il o iorai slavist in klasični ilolog ki se e ioraževal na Dunau otem a živel v ¥usii »Dosadani oviestnički ravitak slavenski naroda iaše takav da su se raviale ili atirale ili dolaile ivana gde ove gde one crte u narodnom načenu i ravitku tako da niedan slavenski narod ne osiže svi skua Iučavaući ako tude narode iučavamo uedno i sami see a ovo vala takoder glede slavenski u mnogom oiru nam tudi naroda £oudarek ¡ ¤ Jer onata e stvar da se čovek a ono što imade red očima oičava mane rinuti misleć da mu e već dosta onato i to sve dok ne naleti na tude neonate mu odnošae te i neotice risodalauć i sa svoimi sigurno nalai mnogo toga česa rie oažao nie I može se kaati da se samosonaa ravia i naredue naoičnie i naviše aš ovim utem laveno-nane imalo i nam dakle okaivati što e slavensko što tude što korisno što šte tno što imade udućnost a što e nema što dravi ravitak osešue a što ga adržava ili i ga moglo daače oustaviti na dule ili kraće vrieme £oudarek ¡ ¤ a temelu takvog nana mogao i se raviati svaki slavenski narod koi imade u oće uvete samoitnog ostanka i to sigurnie i usešnie nego do sada te i iegnuo mnogim koekakvim stranuticam ovestničkim ogreškam koimi e dosta ogata oviest oedini slavenski naroda« 1¨