Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi lavistiko v užnoslovanski država v adni tre desetleti anamue še ena osenost ki iaa i olitičnega raada vee sovetski socialistični reulik £¥¤ in ocialistične ede- rativne reulike Jugoslavie £·¥J¤ ¥aad ¥ e skua s adcem interesa a učene ruske- ga eika v osnovni in sredni šola na državni ravni in usmeranem roti angleščini vlival na interes a visokošolski študi ruskega eika kniževnosti in kulture ¥aad ·¥J a e vlival na to da so eiki in kniževnosti ki so ili domači če noč ostali tui in ne več toliko aželeni tem smislu ni vseeno ali govorimo o užni slavistiki v užnoslovanski drugi slovanski ali neslovanski okoli amreč užna slavistika e na redki univera o svetu ila organiirana kot del širšega študia slavistike ki e do nedavnega ostaal ovsod o svetu a številni univera ni ila organiirana niti kot osena vea študia amak so se redavali samo nekateri užnoslo- vanski eiki kot dodatek »večim« slovanskim eikom Danes ko se osešeno airao slavistič- ni študii kot tudi študii drugi eikov in se umanistični študii krčio ali vklučueo v študie sodoni eikov in študie kulturologie ni več samoumevni oici ki smo si i rislužili go- dovinskim statusom slavistike od Koitara ali Jagića nare ato želim v tem risevku redstaviti lastno raumevane statusa slavistike notra ne užne slavistike in še osee študia slovenskega eika kniževnosti in kulture na niveri v agreu ter statusa užnoslovanskega tematskega skloa v sodoni rvaški druži Kontest o katerem govorim iaa neosredno i dve domnev ena e olitika skri a eikovno ranolikost ki gre naa v čas ¡vstro- grske druga a e £užno¤slovanska vaemnost nadalevanu om govorila o te dve domneva ki sta istveno vlivali ne le na organiacio študia užne slavistike v agreu amak tudi na ercecio užnoslovanskega in slovenskega v sodoni rvaški druži risevku skušam rikaati iive s katerimi se soadamo i leta v leto aradi uadana števila ainteresirani a študi užnoslovanski eikov in kniževnosti in možne rešitve te situacie o mo - em mnenu to ne kaže samo na srememo statusa študia sodoni eikov in kniževnosti v rimer - avi »ol roitailnimi« študii v © odroču amak tudi na iguo velavnosti vrednot vgraeni v temele študia kot e il asnovan v 1¨ stoletu in se e klu organiaciskim ter drugim sremem- am održal skoi celo 2 stolete in v rvi dve desetleti 21 stoleta vei s rvo domnevo olitiko skri a eikovno ranolikost e trea oasniti da e il status slavistike še osee študia užnoslovanski eikov in kniževnosti skoi godovino elo odvisen od olitične situacie nekdani avstro-ogrski dežela se e na študiski ravni od druge olovice 1¨ stoleta ačela olitika oranana eikovne ranolikosti in možnosti učena velikega števila eikov ter sonavana velikim številom kultur ©ed temi eiki in kulturami so ili tudi užnoslovanski naka olitika e ila načilna a ³asurško in ¡vstro-ogrsko monario od vladana ©arie ereie in Jo - žea II monarii so živeli emci Italiani ·urlani adini ³rvati ©adžari Bošnaki olaki ¥o - muni ¥usini lovaki Čei ri lovenci krainci ki so se šolali v svoem eiku ker a so ži veli v skuni državi so imeli otreo o medseonem soraumevanu tako da e ilo učene eika drugega redvsem s oavom moderni univeritetni študiev normalno aželeno in načrtovano 1 ako e ilo tudi na ³rvaškem ker se e moderni univeritetni študi ačel 1¨ 1 1° Že leta 1° se e ačelo redavati slovenski eik in leta 1 slovensko kniževnost Kot ravi 1 o e let red ulano 1¨°