Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi nita Petitantić Filozofska fakulteta, agreb D I 112JK1¨¬-21 ako blizu in tako aleč o elestina o soobnosti risevku o govora o slavistiki užni slavistiki in študiu slovenskega eika in kniževnosti v kontekstu dve tradici- onalni domnev slovanska £in užnoslovanska¤ vaemnost ter olitika skri o večeičnosti in eikovni ranolikosti Kritič- no se oravnava status študia danes in se onua možnost a negovo redeinirane v luči vse manšega interesa druže in študentov a tradicionalni ti študia ki ga še vedno onuamo slavistika užna slavistika slovanska vaemnost večeičnost eikovna ranolikost e autor analses lavic out lavic and lovene tudies in te contet o to traditional concets ne o tem is lavic £and out lavic¤ recirocit and te oter is te olic o care or language diversit and multilingualism ¡ critical analsis o te status o out lavic tudies toda is oered alongside some directions or a redeinition o te ield in te ligt o diminised social interest eseciall or te traditional courses o studies tat are still eing oered in most universities lavic tudies out lavic tudies lavic recirocit multilingualism language diversit Ko govorimo o slavistiki v kontekstu umanističnega študia e asno da gre a koncet ki v neslovanski država ostaa redvsem aradi tradicionalni ralogov ki so o eni strani oveani rasvetlenskim in ostrevolucionarnim reričanem da so umanistični študii osee študii eika in kniževnosti vrata v svetove ki nam omogočao da restoimo mee svoe umeščenosti v lokalno in ostanemo »državlani sveta« a idealiirana domneva devetnastega stoleta e motivaci- sko delovala še neka časa na ačetku dvasetega stoleta do racveta slavististični študiev na svetovni univera a e rišlo v odou ko so ol raktične vendar man umanistične adeve ostale rimarne in sicer v odou ladne vone o vela tako a družene države ¡merike kot tudi a emčio tore ne glede na to koliko e katera država teritorialno liu ali daleč od slovansko govoreči narodov tem smislu dominirao ruski eik kniževnost in kultura vsi drugi a so se ravili tam ker e ostaal raktičen namen učena nekega drugega slovanskega eika in knižev - nosti aradi slovansko govoreče nacionalne manšine ali samo kot okrasek v smislu skri a eikov - no ranolikost vroi v kateri e slovansko govoreči več kot 2° milionov se e delo smiselno organiirati slavistiko kot študisko smer Študi slavistike v slovanski dežela še osee £študi¤ užne slavistike temeli na dve neire- čeni domneva ki se vse do danes reletata v načinu organiacie študiski rogramov in tudi v raumevanu tega aka se učimo sosedni sorodni eik kulturo in kniževnost a oe ravne gre a odnose ki so se v modernem smislu rvič oavili na ačetku 1¨ stoleta četudi niove korenine segao v 1¬ stolete o eni strani gre a slovansko £in užnoslovansko¤ vaemnost in o drugi strani a olitiko skri o večeičnosti in eikovni ranolikosti ki e ila v raksi romovirana v veliki cesar - stvi v kateri so slovansko govoreči živeli skoi godovino asurškem kot tudi ruskem imeriu 1¨¬