Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi dem Slovenisen §ezikovni drobi iz slovenščine£ sl ½½½, in onazoril neneno izo olnjevanje rejšnji soznanj ed objavami je tudi nekaj riravljalni del za zgodovinsko slovnio, ki obravnavajo etimologijo oleg omenjene še razlaga imena Neuroi ri ©erodotu Čmf , ¦, ravorečje: roti elkanju onesek k boju »l« ali »« Slovan , od začetkov tudi dialektologijo atigal : Zur slovenisen ialektforsung O slovenskem narečjeslovju£ sl o nekateri ojavi gorenjskega konzonantizma rokoisu sta ostali besedili Zgo do vina slovenske slovnie , ki se naslanja na Štrekljevo, in Slovenska grafika Z ¡: –, –¡ ©krati je sremljal objave drugi domači in tuji jezikoslovev in se kritično odzival nanje osem oen: dve ravorečni: zreka v oeziji reznika in kritika članka iz L S za leto F lešiča zgovor slovenskega knjižnega jezika v zvezi z izgovorom ł astavni vjesnik , Zagreb, , ½½, ¡–, ¡ –¡¡, imenoslovna: nemška krajevna imena v Furlaniji erka LZ ¡, za nekatera dokaže slovanski izvor S knjižnimi novostmi je seznanjal širšo javnost: obravnaval je rezni kova Začetna oglavja iz srednješolske slovnie Slovan , Škrabčeve §ezikoslovne sise , tudi kritično glede na ominškovo kritiko LZ ¡, atigalovo rašanje o enotnem albanskem knjižnem jeziku LZ , risevke in snoiča rve številke ȧZ iz leta LZ , v ȧZ a je redstavil slovenistiko v §agićevem rivu für slavise ilologie in z ešetarjem sestavil bibliografski regled §agićevega dela v zadnjem desetletju . nanstveni stiki, osebnost in delo skozi doisovanje s sodobniki z koresondene odsevajo njegovo razmišljanje o strokovni tema, dogajanje in občutenje v družbenoolitično nemirnem času, ki so krojila tudi njegovo življenjsko in oklino usodo, ter nje gove aktivnosti in raziskovanje S svojim graškim rofesorjem atigalom se je doisoval in stkal ri stne stike učena do učitelja in rijatelja od leta , ko se je soznal z njim, do , ko je leta rišel v Ljubljano amovševi doisov atigal , radu je revzel vodenje zadev o amovševi abilitaiji, ki je bila srva osrednja tema in vzoredno orostitev vojaške službe, nato sodelovanje ri ustanavljanju in izdajanju rvega znanstvenega časoisa ȧZ, –, za katerega je amovš iskal naročnike in odornike, o vojni a rirave na univerzo in organizaijo znanstvenokulturnega dela: knjižnia, univerza, akademija, kulturna avtonomija atigal : zauščini, ki jo je sin redal SZU ob letnii očetove smrti, je »¡ isemski enot doisnikov« v jeziki oblar©oretzk : z leta je oranjeni isem Začel se je doisovati s F idričem od ¡ , a so oranjena le idričeva isma, v zvezi s svojo kandidaturo za rofesorja na Univerzi v Ljubljani, z izročitvijo jubilantu §agićeve številke ȧZ in elićem le nedatirano ismo v zvezi z nastavitvijo izillija na rosto mesto za zgodovino na ljubljanski univerzi, ki je v znanstveni stvare zelo enil rav amovševo mnenje otar : ¤¡¥ 9 isma odsevajo tudi osebnostne oteze, ki ji je zaznamoval vojni čas Le ena samorefleksija kot zgled: samoois mladostnega obdobja je ri leti režet z zanj tiičnima samoironijo in emške riloge k ismu amnik, ¡ so amovševi oročili o vojaščini in abilitaijskem delu in atigalov onet redloga dr F amovša za doenta filozofski fakulteti v radu 9 ed imeni doisnikov v tem letu so še F rašler, L ©autman, ©interlener, F lešič, §agić, asret, asumović, ušar, eringer, urko, Oštir, reobraženskij, rijatelj, O Siessel, Skok, F eber, Zarnik idr oblar©oretzk