Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi okalizem£ kent£ Oblikoslovje£ Sintaksa£ ialektologija izid , z dodatkom: zgodovina slovenskega knjižnega jezika amovš : redgovoru razloži: »©istorična gra matika ima odati in ojasniti eloten razvoj jezikovi glasov, oblik in njiovi zvez v govorne enote« amovš : ¤¥ redstavi tudi ostoek večletnega zbiranja gradiva iz vse jezikovni somenikov in »vse živeči narečij« »za vsa gramatična oglavja obenem, s čimer mi je odan eloten razvojni regled, ki je tudi za resojanje osamezni ojavov neobodno otreben« amovš : ta namen je že med očitniami leta na študijskem otovanju o emčiji in na anskem v knjižnia izisoval jezikovne odatke iz le tam dostoni slovenski rotestantski tiskov, o slovenski kraji je zbiral narečno gradivo, srva objavljal številne daljše in krajše razrave ezlaj : £ olinar : in načrt uresničeval v nadaljnjem obdobju zajal je iz mladogramatične šole, ki jezik ojmuje kot »živ organizem, ki se nerestano giblje in razvija« ezlaj : , »kot izoblikovana osebnost, izajajoč iz teoretičnometodološki okvirov graške šole, indoevroeistov eringerja in Suardta, našel samostojno raziskovalno ot v slovenistiko« Orožen : , o vsebinskem obsegu in zgodovinskorazvojni razlagi osamič ni jezikovni dejstev je ostajal mladogramatik rav tam: , z razširitvijo na substituijsko meto do ri obravnavi konzonantizma, slovanski krajevni imen, revzeti v bavarščino Oro žen : ¡, za določanje razvojni stoenj v glasoslovju ačič i se omejeval na določeno teo rijo, »v riznanju njegove znanstvene odrtosti, zvestobi jezikovnim dejstvom in razvojni dinamiki znanosti« Lenček : £ »ni oblikoval bistveno novi metod ¤…¥ ri vse različni anoga in metoda v jezikoslovju je iskal sredstev, ki bi mu omagala uresničiti njegov načrt« ezlaj : vozdanović : ugotavlja, da »¤¥odrobna analiza amovševi del kaže asekte strukturalistične metodologije že rej kot v deli rubetzkoja in §akobsona«, v relativni kronologiji srememb, v narečni variaiji iz abilitaijskega dela , natis , , le da je razlago glasovni srememb omejeval na fonetične dejavnike in ni izajal iz redstave o razločevalni lastnosti ed študijem in nato med vojno, ko je bil od atigal : »olitično osu mljen« ezlaj : in kljub slabemu zdravju mobiliziran Šolar : ter si o bridki vojaški izkušnja na soški fronti ri rnu in eloletnem zdravljenju na unaju in v zdravilišči deloma oomogel, a moral do oravljati vojaško isarniško delo v amniku in Ljubljani, je ves svoj rosti čas namenil svojemu znanstvenemu ilju leti – je v različni slovenski Časois za zgodovino in narodoisje ČZ, Slovan, Ljubljanski zvon LZ, Časois za slovenski je zik, književnost in zgodovino ȧZ, avstrijski riv für slavise ilologie sl, rvaški astavni vjesnik in češki ublikaija Slavia, Časois ro moderní filologii Čmf objavil del izjak : , med njimi je šest razrav, najomembnejše je abilitaijsko delo Slovenise Studien, sl , , –¡, – in elo revizije za almatinovo biblijo ȧZ , naisano že omenljivo je leta njegov rvi risevek Slovarski doneski iz ru barjevi del ČZ ½, namenjen razlagi leksikalni osebnosti rvaka slovenskega knjižne ga jezika in enako tudi zadnji z rubarjevega leksikona , rugi rubarjev zbornik, – dva lek se ma avštrija in lumbart je v njem na novo razložil, drugega še drugače v Sralie iszellen aus Če uoštevamo še dve leti do , je bibliografski enot še enkrat toliko, tj rim še oglavje