Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi ¢ iter, anglistu Luiku slošno fonetiko, germanisti retsmerju indoevrosko rimer jalno slovnio, § Seemullerju gotsko slovnio, §ellineku srednjevisokonemško slovnio, §unku staronordijske runske naise, slavistiko ri Čeu ondráku, nasledniku rvaškega slavista §agića, s katerim je bil v stiki idr rofesorji »so bili resenečeni ob znanju in zrelosti novega slušatelja« Šolar : – dunajski knjižnii je izisoval rubarjeva dela za vsa oglavja istorične slovnie rav tam: leti – je študij iz zdravstveni ozirov nadaljeval na filozofski fakulteti Univerze arla in Frana v radu in oslušal ri eringerju, ki ga je seznanil z uokojenim romanistom © Suardtom, rimerjalno slovnio ide jezikov, ri germanistu Zierzini srednjevisoko nemščino, Zaunerju romansko slovnio, ³ Smidtu razgodovino, slavistika mu ni nudila novi tem olarič: SL£ ezlaj : –£ Šolar : – Študij je samostojno vseskozi večdisilinarno razširjal in oglabljal tudi s soznavanjem neindoe vroski jezikov, indonezijski, oeanski otar : ¦, ismo ¡ Že leta je ostal eringerjev omožni asistent in v letniku dokončal doktorsko disertaijo o razvoju raslovanski olglasnikov ъ in ь v slovenščini ie gemeinslavisen reduzierten okale im Slo venisen, a jo je lako zagovarjal šele v semestru in bil ¡ romoviran za dok torja filozofije Že v letu doktorata je končal abilitaijsko delo kot nadaljevanje disertaije atigal : , v katerem je oisal in klasifiiral ojave slovenske moderne vokalne redukije ezlaj : , ki je zaradi vojne namesto v urkovi zbirki Slavia ri ³interju v ©eidelbergu izšlo z §agićevo omočjo kot Slovenise Studien ie moderne okalreduktion v rivu für slavise ilologie , , ¡, –¡, – »©abilitaija je bila izvršena januarja s kolokvijem in oskusnim redavanjem v glavnem razlago slovenski imen eneške Slovenije« atigal : in , ismo , amnik, ¡ ¡ je bil imenovan za doen ta in rejel doenturo v radu, zaradi olitični srememb o vojni a je ni nastoil in je »ostal tajnik vseučiliške komisije ri okrajinski vladi v Ljubljani« rav tam: abilitaijskem delu je zajel elotno zasnovo zgodovinske slovnie in izčral rotestant ski virov, rimerjalno s slovniami slovenski in tuji slavistov arečno gradivo je zbrano iz mono grafij in člankov iz ezije, oža, rekmurja idr, seminarski del reznika, omina, otnika, lešiča idr, lastnega raziskovanja ela krajina, olenjska, orenjska in s omočjo drugi zai sovalev Uvodoma je »drzno« oudaril: »e Slovenske študije naj bodo riravljalno delo za ri odnjo istorično gramatiko slovenskega jezika, ki sem jo namenil isati« amovš ¡: ¡£ rim olarič: SL£ Šolar : £ Logar : – ed drugim je v uvodu ri rubarju ugotovil glasovne vlive gorenjskega narečja in ji ri variantni refleksi ei, e za sl ě že red iglerjem razložil kot vliv »ljubljanskega narečja« amovš ¡: ¡ amovš v rvem izdanem delu istorične gramatike, onzonantizem , navaja on drákovo misel iz rimerjalne slovanske slovnie o otrebi o slovenski zgodovinski slovnii kot narodni nalogi, ki ga je sodbudila, da je zanjo redvidel sedem oddelkov v samostojni knjiga: Uvodna in slošna oglavja: nastanek individualnosti S§£ zgodovina slovenske slovnie, grafike oboje v rokoisu, jezikovni viri, redmetna literatura, ois glasov£ onzonantizem izid £ esedilo s revodom v slovenščino je bilo ob drugi razrava, oena in rokoisi tega obdobja objavljeno v amov ševem Zbranem delu, rva knjiga ¡