Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi aja Đukanović Filološka fakulteta, Beograd D I 112JK1-11 Stoletje slovensko-srbskih jezikoslovnih stikov risevku e redstavlen ravo slovensko-srski eikoslovni stikov v odou od ustanovitve skune države o rvi svetovni voni do odceitve lovenie ter v času o devetdeseti leti rešnega stoleta do danes rikaan e tudi ravo nanstveni stikov med srskimi in slovenskimi eikoslovci od leta 1¨1¨ nare redvsem v luči vliva teda že uvelavlene univere v Beogradu na ustanovitev univere v ulani s oudarkom na olikovanu lulanske ·ilooske akultete redstavlen e ouk srščine na univeri v ulani od same ustanovitve do današni dni v okviru tega a e oudareno sodelovane srski in slovenski eikoslovcev drugem delu risevka e redstavlen status slovenščine na univera v rii redvsem na univeri v Beogradu ter status slovenščine v rii naslo tretem delu risevka so orisane glavne lastnosti slovensko-srski rimeralni nanstveni rarav a katere načeloma vela da so ostale inten- ivneše o raadu skune države tore intenivneše kot so ile v sedmi desetleti soivana srščine in slovenščine v Kralevini ³ in Jugoslavii nivera v ulani ouk srščine v lovenii ouk slovenščine v rii rimeralno slovensko-srsko eikoslove e article resents te develoment o linguistic contacts eteen erian and lovene in te eriod rom te ound- ing o te common state ater te ·irst ²orld ²ar to lovenia’s secession and in te eriod rom te 1¨¨s to te resent e develoment o academic contact eteen erian and lovene linguists as een under a since 1¨1¨ ese- ciall it te inluence o te alread estalised niversit o Belgrade on te ounding o te niversit o ulana eseciall te ·acult o ¡rts e teacing o te erian language at te niversit o ulana as een resent ever since its incetion and te cooeration o erian and lovene linguists is emasised in tis contet e second art o te aer resents te status o lovene at universities in eria eseciall at te niversit o Belgrade and te status o lovene in eria in general In te tird art o te aer te main eatures o lovene-erian comarative academic deate are outlined ic in rincile ave increased since te reakdon o te common state comared to te seven decades o coeistence o erian and lovene in te Kingdom o ers Croats and lovenes and ¼ugoslavia niversit o ulana teacing erian in lovenia teacing lovene in eria lovene-erian comarative linguistics 1 vod rščina in slovenščina sta ačeli uradno soivati v skuni državi o koncu rve svetovne vone ko e 1 12 1¨1 regent ¡leksandar I Karađorđević v imenu svoega očeta krala etra I raglasil Kralestvo rov ³rvatov in lovencev Kralestvo e v t i idovdanski ustavi leta 1¨21 reimenovano v Kralevino rov ³rvatov in lovencev nato a e o akonu o naivu in radelitvi Kra levine na uravna odroča 1 1¨2¨ Kralevina ³ reimenovana v Kralevino Jugo - slavio v okviru katere e teritori današne lovenie imenovan Dravska anovina te administra- tivni celoti e il slovenski eik uraden in se e uoralal na vse ravne šolstva in državne urave rščina in slovenščina sta ravo v skuni državi nadalevali tudi o končani drugi svetovni voni in sicer v državi ki e ila nare imenovana Demokratska ·ederativna Jugoslavia nato 2¨ 11 1¨ reimenovana v ·ederativno udsko ¥euliko Jugoslavio in ° 1¨¬ v ocia- listično ·ederativno ¥euliko Jugoslavio o odceitvi lovenie od skune države ki e ila 1