Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi letniku dodilomskega študia študenti oiskueo redavana naslovom ¡ktualne smeri slavistič- ni raiskav na kateri vsak teden irani raiskovalec redstavla rolematiko s katero se tre- nutno ukvara in metodološki risto k irani rolematiki rogram študia e asnovan tako da v čim veči meri vklučue študente v raiskovalni del deavnosti Ii še osee na magistrski stoni na kateri e ena imed ovenosti iveda t i nanstvenega roekta od mentorstvom iranega roesora ali raiskovalne skuine seina roekta se ralikue glede na temo magis- trske naloge Dodatna rirava na samostono iiro in analiirane raiskovalnega roekta e udeleža ri iirni redmeti kateri določeno število e trea oraviti na osameni stoni študia ematsko so raiskavami aosleni oveani tudi dilomski seminari – vsako leto so na volo trie odio i lako roesori drugi smeri a sloveniste redvsem užnoslovanski študen- ti imao tore stik raiskovalci ralični secialiaci in discilin se to omogoča individualiacio rograma študia v skladu animani osamenika ©anši del rograma e trenutno že ivaan v oliki individualno vodeni tutorstev Ii e deaven na tre osnovni raiskovalni odroči ki so visana v negov statut – rolemi kulturne identitete v slovanski država – regionalni študi kulture užni lovanov – aodno in užnoslovanski eiki in niovi stiki s sosednimi slovanskimi in neslovanskimi eiki rolematika ki e redstavlena v nadalevanu se nanaša redvsem na rvi dve raiskovalni odroči kar ivira i edagoški in raiskovalni ikušen avtorice ae s odroča slovenistike so od drugega letnika študia vodene v eiku secialiacie gradi- vo dostono v maternem eiku e tore klučno redvsem v rvem letniku in sicer ri redmeti godovina regie £redavana¤ in vaa godovina države secialiacie ¡nalia literarni esedil ter onavane slovenske umetnosti aloga redmeta godovina regie ³rvaška in lovenia e ne samo senaniti študente godovino lovencev in ³rvatov od ačetka do sodonosti skoi irane omemne dogodke v kontekstu regie in vroe temveč tudi uvesti osnovno nane o kulturi oe držav a redmet o regionaliacii rograma študia že več let vodi kroatist dr ©acie ·alski avtor nanstveni člankov osvečeni tudi iranim rolemom s odroča slovenske godovine £·alski 2 21° 21¤ adni dvaseti leti e na temo godovine lo vencev v 2 stoletu išlo več člankov v olščini večinoma v orniki osee so na vaa iostavlene teme ki oveue- o slovensko in olsko godovino ³ailitacisko raravo o slovenskem narodnem gianu in ne- govem rameru do godovinskega oložaa olske v leti 1–1°¨ e naisal roesor godo- vine Jagelonske nivere v Krakovu ¡ntoni Cetnaroic £Cetnaroic 1¨¨¤ I godovine srednega veka e oleg ¡ne Celske olske kralice oročene ladislavom II Jegielom na olskem vsa lokalno onana tudi ©argareta Celska či ³ermana III ki se e oročila glogov - skim vovodo ladislavom o negovi smrti e v času oa a nasledstvo ranila del auščine red žaganskim kneom Janom II mrla e na olskem leta 1 ©an raiskana v olski strokovni in nanstveni literaturi e slovenska umetnost lavni vir inor - maci o ne e kniga oeslava ©oleta metnost užni lovanov ki e ila oavlena v olščini leta 1¨¬2 revedeni e več člankov etra Krečiča o aritekturi Jožeta lečnika adni leti so se oavili tudi risevki olski in slovenski avtorev o delovanu kolektiva eue loenisce Kunst £Šuler alos 21¤ ae s odroča umetnosti v rvem letniku študia doro doolnueo vae in 12