Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
55. SSJLK_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Z obrazov nam je sijala svečanost, ko smo drtajočim srem ričakovali rve besede svojega redavatelja na svoji univerzi išina je vladala v dvorani, oznanjujoč veliki raznik, ko je vstoil vseuč rof dr Fr amovš rijazen mladeniški obraz, živi oči, v katerega so včrtale izrazite oteze ravo odobo učenjakaslavista Slovena, nam je zasijal nasroti Stoil je za kateder in izregovoril: »Z današnjim dnem, ko ričakujemo novo dobo, novo življenje, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno ozdravim kot rve slušatelje naše almae matris S tem svetim trenutkom stoa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše niče nikoli več aš glavni redmet bo istorična gramatika slovenskega jezika Obširno je to olje in ni še obdelano¸ ato je amovš izrazil čast svojim redodnikom oitarju, iklošiču, Štreklju, Škrabu in Oblaku, oudaril zamudništvo in »naijonaln¤o¥ dolžnost« Slovenev sestaviti istorično gramatiko, ker a je osameznik ne zmore sestaviti, je ozval vse k sodelovanju , tudi rešernov rojstni 5 dan, se šteje za rojstni dan Univerze v Ljubljani o ustanovitvi je bil dve leti oslovodja univerze in je ožrtvovalno skrbel za organizaijo dela in srejem kadrov ¦¡ je bil osmi dekan Filozofske fakultete in ¦ štirinajsti rektor, a je zaradi zavrnjene vloge za ustanovitev akademije redčasno odstoil Življenje in jezikoslovno delo do leta 1919 .1 troštvo in šolanje red študijem 19–191 ojen je bil v Ljubljani kot tretji od sedmi otrok očetu Franu, strojevodji južne železnie, o rodu iz Šimnovčeve iše iz Suadol ri omendi, in materi ariji, rojeni omšič, itenčevi iz ana Šolar : Od četrtega leta je reživljal otroštvo v orovnii, tam obi skoval štiri razrede osnovne šole ¡–, vsrkaval dolenjske narečne osebnosti ob doma či gorenjski, nadaljeval v Ljubljani eti razred in obiskoval državno gimnazijo – tem času se je že oglabljal v rimerjalno jezikoslovje in študiral sanskrt o Fikovi raktični slov nii ezlaj : £ Šolar : , »sam redelal in rimerjalnokritično srejemal rug man novo ratko gramatiko indoevroski jezikov «, ki mu je »odrla vrata v študij rimerjalnega jeziko slovja« Logar : , in si ridobil »ob konu gimnazije več jezikoslovnega znanja kakor marsikak absolvent filologije« Šolar : Leta eržinič : je začrtal svojo akademsko ot in uresničeval zamisel o sistematičnem in sintetičnem raziskovanju, otrebnem za zasnovo slo venske zgodovinske slovnie olarič: SL£ Logar : dijaški leti ga je rijatelj van Cankar sodbudil k isanju in je od sevdonimom §ulij ub objavil noveli z ljubezensko in zgodo vinsko tematiko ožanstvena ljubezen jaonska tragedija LZ in riovedka o eiti LZ olarič: SL£ Šolar : ter v njiju izkazal smisel za retanjeno umetnostno izražanje . Študijsko in vojno obdobje 191–191 ¦ je visal študij jezikoslovja filologije na filozofski fakulteti dunajske univerze, tj »re davanja romanske, germanske, rimerjalne indoevroske in slošne lingvistike, šele kasneje doda tno tudi slavistiko« Šolar : , individualno študiral litovščino, areologijo in etnologijo atigal : , si ridobil temeljito jezikoslovno izobrazbo ri romanisti ³ aerLübkeju, 5 ovor rektorja rof dr gorja aiča na sletni strani ffuniljsi¦letFF