Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
33. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568-569
570-571
572-573
574-575
576-577
578-579
580-581
582-583
584-585
586-587
588-589
Simpozij OBDOBJA33 nakazujejo (npr. Jelenko 2001), da je najve~ razlik med spoloma med starej{imi mladostniki, kar je najbr` povezano z razvojnimi specifikami mladostni{tva. Ne zanimajo jih ve~ zgodbe s sre~nimi konci, ki prikazujejo tipizirano nedol`ni svet, v katerem je zlo pozunanjeno in na koncu pora`eno, pa~ pa realisti~ne zgodbe o temnej{ih plateh `ivljenja (smrti, grehu, predsodkih, boleznih),6 ki jih spodbudijo krazmi{ljanju, presojanju in vrednotenju. V{e~ jim je tudi, ~e se z literarnimi osebami lahkoidentificirajo. Mladostniki sicer najraje prostovoljno berejo romane, ugotavljajo raziskave, posebej ~e ti tematizirajo skrivnostnost in pustolov{~ine. Dekleta najpogo- steje posegajo po ljubezenski tematiki, fantje po znanstvenofantasti~ni (Glin{ek 2014). Med po~itnicami kar 64 % mladostnikov rado bere, med {olskim letom pa zanimanje za prostovoljno literarno branje upade (razumljivo, morajo se u~iti in ve~ podatkovno berejo). Za branje jih najmanj navdu{ujejo u~itelji, najbolj pa doma~i in prijatelji; dijakinje berejo raje kot dijaki, prve se navdu{ujejo nad ljubezensko temo, druginadznanstvenofantastiko,vsempasoblizudela,pokaterihsobiliposnetifilmi. Pri Bralni zna~ki ve~inoma nehajo sodelovati nekje v zadnjem triletju (pogosto, ker jim star{i takrat prepustijo odlo~itev glede tovrstnega udejstvovanja). Gimnazijci pogosto tekmujejo za Cankarjevo priznanje, medtem ko nekaj dijakov srednje stro- kovne {ole zanj sploh {e ni sli{alo (prav tam). Kako ta spoznanja integrirati v srednje{olski vsakdan? Motivacijski proces sestavljajo tri faze: javljanje potrebe, aktivno delovanje oz. usmerjenost k cilju in zadovoljitev potrebe (Kobal Grum, Musek 2009: 19), ta pa je pri pouku knji`evnosti – po raziskavah sode~ – tesno odvisna ob u~en~evih ob~utkov ugodja, u`itka, pa tudi kognitivnega konflikta, knji`evnega problema, ki se poraja ob branju literature. Rado- vednost, veselje do branja, u`itek in intelektualno napetost budijo razmi{ljanje o knji- `evnem besedilu, diskutiranje, debatiranje in pogovarjanje o prebranem. U~inkovite so dejavnosti, kot npr. pogovori o knjigah, igral~evo glasno interpretativno branje, zanimiva, interaktivna razlaga, kviz, mo`ganska nevihta, ekskurzija v kraje, ki jih literarno delo upoveduje, likovno ustvarjanje, ogled filma, gledali{ke predstave, dram- ska poustvaritev, ustvarjalno branje, ustvarjalno pisanje, poustvarjalno pisanje, uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije ipd. Literatura nas lahko pritegne z napeto zgodbo, s slogovnimi in pripovednimi postopki, s pesni{kim podobjem in mnogopomenskostjo, s prikazovanjem nenavadnega, druga~nega, tujega (oseb, do- godkov, svetov). Branje knji`evnosti odpira paleto razli~nih osebnosti, ki jih v real- nosti sploh ne bi spoznali, in bralcu omogo~a razmislek o najrazli~nej{ih ~love{kih zna~ajih. V stvarnem `ivljenju se pogosto te`ko – ne da bi bili pri tem kakorkoli vpleteni – tako intenzivno osredoto~amo na posameznikovo vedenje, hkrati pa v real- nosti pogostonimamovpogledav~ustveno`ivljenjeposameznikov.Branjeleposlovja to omogo~a, pomaga razumeti ljudi, kar je ena pomembnej{ih `ivljenjskih 7 Razmi{ljanje in diskutiranje o literarnih osebah imenujemo zna~ajska sposobnosti. 6 [tudenti, vpisani v drugi letnik slovenistike, v anketah o bralnih navadah `e vrsto let na prvo mesto najpriljubljenej{ih del uvr{~ajo roman F. M. Dostojevskega Zlo~in in kazen. Problemi, ki jih roman odpira, navajajo, so nas privla~ili `e kot mladostnike, zlasti vpra{anja zlo~ina, boga, moralno-vred- nostnega sistema glavnega junaka, pa tudi vpra{anja o trpljenju, odre{itvi in svobodi. 554