Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
33. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568-569
570-571
572-573
574-575
576-577
578-579
580-581
582-583
584-585
586-587
588-589
Simpozij OBDOBJA33 – eno besedilo avtorja/avtorice, pripadnika ene od treh ustavno priznanih manj{in (italijanske, mad`arske, romske); – dve besedili avtorjev/avtoric, pripadnikov priseljenskih skupnosti (albanske, afri- {ke, ameri{ke, bolgarske, bo{nja{ke, hrva{ke, kitajske, kosovske, makedonske, srbske, slova{ke idr.); – enobesedilo, ki tematizira vklju~evanje/izklju~evanje priseljencev, manj{in.12 Predstavljam si, da bi bilo npr. besedilo avtorja/avtorice iz italijanske skupnosti uvr{~eno v 1., 4. in 7. razred; besedilo avtorja/avtorice iz mad`arske skupnosti v 2., 5. in 8. razred; besedilo avtorja/avtorice iz romske skupnosti pa v 3., 6. in 9. razred; besedila pripadnikov ustavnih manj{in bi torej rotirala skozi vsa triletja, vsaka skup- nost bi se predstavila enkrat v triletju. Besedili pripadnikov priseljenskih skupnosti bi bili npr. v vsakem {olskem letu dve, v devetih letih 18 besedil.13 Poskrbeti bi bilo treba za raznolikost piscev glede na njihovo izvorno dr`avo in {tevil~no sorazmernost: najve~ priseljencev prihaja iz dr`av nekdanje skupne dr`ave Jugoslavije, torej naj bo najve~ njihovih besedil. Z vsakoletno uvrstitvijo treh besedil, ki so jih napisali pripadniki manj{inskih in priseljenskih skupnosti, bi postala slovenska ve~kulturnost, ve~etni~nost in ve~je- zi~nost vidnej{a ter oprijemljivej{a. Predlagam tudi, da bi bila besedila avtorjev/avto- ric iz manj{inskih in priseljenskih skupnosti v Sloveniji v berilih objavljena dvo- 14 Za ta besedila ne jezi~no: v maternih jezikih avtorjev/avtoric in v sloven{~ini. predlagam posebnega vsebinskega sklopa (ponovne segregacije, marginalizacije), ampakvklju~enost v druge vsebinske/tematske/besedilno(z)vrstne sklope berila. Slovenski zamejski in izseljenski avtorji/avtorice so `e postali del slovenskih antologij, u~nih na~rtov in beril, vendar so (predvsem izseljenski) {e vedno premalo prisotni (primerjaj @itnik Serafin 2014b), zato bi bila prenova u~nega na~rta za sloven{~ino prilo`nost, da postanejo v slovenski kulturni zavesti vidnej{i in bolj pre- poznavi. S tem bodo slovenski prebivalci (in bralci) razvi(ja)li zavest o slovenski knji- `evnosti zunaj slovenske dr`avne meje ter zavest o Sloveniji kot dr`avi izseljevanja in 12 Ob teh besedilih razvijamo medkulturno zmo`nost pri u~encih, ozave{~amo in presegamo predsodke, izpostavljamo (prikrite) primere diskriminacije (ve~ o tem glej Vi`intin 2013: 240–289). Predlagam tudi spolno enakopravnost izbranih avtorjev in avtoric (razmerje 50 : 50); to pogre{am v `e izbranih besedilih (Poznanovi~ Jezer{ek idr. 2011: 68–73). 13 [tevilo besedil so predlogi, o katerih bi bila potrebna nadaljnja razprava. Pomembno je, da postanejo prezrti/nevidni knji`evni ustvarjalci v slovenskem prostoru (pripadniki priseljenskih in manj{inskih skup- nosti) vidni (brani, obravnavani) znotraj vzgojno-izobra`evalnega sistema, s tem pa posredno tudi bolj vidni pripadniki slovenske dru`be. 14 Zalo`nikom, ki skupaj z berili izdajajo zgo{~enke z interpretacijami besedil, priporo~am, da na zgo{~enke uvrstijo branje v obeh jezikih, tj. v maternem jeziku pisca in v sloven{~ini. U~iteljem pri obravnavi teh besedil svetujem, da se za interpretativno branje v drugih jezikih predhodno dogovorijo s pripadniki manj{in/priseljencev iz {olske ali lokalne skupnosti; to je lahko prilo`nost za medpredmetno povezovanje ter medkulturno vzgojo in izobra`evanje. Izku{nje v empiri~ni raziskavi v treh {olskih okoljih (Vi`intin 2013: 350, 395, 443) ka`ejo, da otroci priseljenci/potomci priseljencev/pripadniki manj{in z veseljem in ponosomberejo v maternem jeziku, ~e jih za to prosimo (in ~e se v razredu po~utijo varno, ~e so lahko na svoj materni jezik ponosni, ~e imajo med poukom ve~krat prilo`nost, da predstavijo svojo izvorno dr`avo, kulturo ipd.). 509