Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
33. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568-569
570-571
572-573
574-575
576-577
578-579
580-581
582-583
584-585
586-587
588-589
Simpozij OBDOBJA33 Pregled zaklju~ujem z esejem Avtonomija umetnosti (1987), v katerem Marjan Ro`anc – za razliko od nekaterih predhodnikov, npr. Josipa Vidmarja, – umetni{kega dela ni utemeljeval na lepoti, ampak je v ospredje postavil idejo in resnico. Tudi umetnikove svobode ni razumel v absolutnem smislu, ampak jo je vklju~il v napore zajeti kompleksnost `ivljenja in predvsem vi{jo resnico, ki dolo~a ~loveka. Stik z BogomzaRo`ancanirazmerje podrejenosti, marve~ stik svobodnihin enakovrednih partnerjev, njegova posledica pa je neodvisnost umetnika in umetnosti. Tako stali{~e je nasprotno tistemu, ki ga je `e pred drugo svetovno vojno in po njej zagovarjal Josip Vidmar. Spomnimo, da je zanj gojenje religioznih ~ustev sicer stvar posameznika, v vsakem primeru pa zato, ker pomeni beg od resni~nih problemov, neproduktivno. Navedene misli so prenovile ustaljene vzorce, po katerih je del slovenske stroke sprejemal knji`evno dogajanje; njihova teoretska osnova je bila namre~ dovolj vzne- mirljiva in sodobna, da se ji ni bilo mogo~e izogniti. Kratek uvid kon~ujem z ugoto- vitvijo, da je med pisci pred 2. svetovno vojno in po njej razlika. Prvi~ je {lo za udejanjanje razli~nih idejnih, filozofskih in nazorskih izhodi{~ na podro~ju umetnosti oz. knji`evnosti, drugi~ pogosto za previdno literarnoumetni{ko upiranje kulturni politiki in iskanje kolikor toliko sprejemljivega sodelovanja med obema poloma – politi~nim in knji`evnim. Slovenska esejistika se je ve~krat ukvarjala {e s fenomenologijo poezije in avto- tematskimi premisleki ([ega, Udovi~, Kocbek, Snoj, Medved, Strehovec, U. Zupan, Grafenauer). Tu moram izpostaviti Grafenauerjevo zbirko esejev Odisej v labirintu: eseji o slovenskem pesni{tvu (2001), v kateri avtor prek poetike slovenskih pesnikov od romantike naprej ter upo{tevajo~ lastni ustvarjalni modus razkriva pomembne ontolo{ke in estetske gradnike slovenske poezije. 3 Glede na povedano je mogo~e ugotoviti, da je slovenska esejistika dosledno premi{ljala in aktualizirala so~asno knji`evno dogajanje, ga posku{ala razumeti in utemeljiti tako, da je pisala o avtonomiji umetni{kega dela, sooblikovala estetske koncepte in kriti{ka merila, se poglabljala v problematiko gledali{~a in poezije, raz~i{~evala vsebino posameznih poetik, razmi{ljala o literarnem anga`maju, te`ko dolo~ljivih odnosih med umetnino in umetnikom ter umetnino in bralcem oz. razisko- valcem, tolma~ila posamezna dela, iskala stik z literarno zgodovino ter odkrivala sociolo{ke vidike, iskala mo`nosti sovpadanja ekonomske u~inkovitosti z umetni{ko- stjo itn. ^e k temu dodam {e vrsto literarnih interpretacij, ki so jih avtorji {irili v razpravljanje o bivanjskih temah, moram ugotoviti, da je bil stik med slovensko knji`evnostjo in slovensko esejistiko ves ~as zelo ploden. Literatura BAJT, Drago, 1982: Ljudje, zvezde, svetovi, vesolja. Eseji o znanstveni fantastiki. Ljubljana: Mladinska knjiga. BRN^I^,Ivo,1954:Generacijapredzaprtimi vrati. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba. CANKAR,Izidor,1968:Leposlovje – eseji kritika (1. knjiga). Ljubljana: Slovenska matica. 477