Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
33. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568-569
570-571
572-573
574-575
576-577
578-579
580-581
582-583
584-585
586-587
588-589
Simpozij OBDOBJA33 kulturnega prostora. V tem kontekstu je treba imeti urednikovo vabilo za pomembno dejanje tako za revijo, {e posebej pa za {ir{i duhovni prostor.3 @upan~i~ je bil `e od za~etka stoletja znan esejist, njegovi odliki sta bili ob dovr{enem jeziku zavzeta osebna vpetost v obravnavano temo in sposobnost objektivne presoje. Vse troje je izpri~al `e leta 1903 v enem svojih prvih literarnih esejev z naslovom O pesmih Aleksandrova. Esejist v njem Murnov pesni{ki opus, predvsem pa pesnikov zna~aj, postavlja v kontekst socialnih razmer, zna~ilnosti slovenstva in odnosa do umetnosti. @upan~i~ izhodi{~no temo esejisti~no strpno in hkrati zavzeto {iri v kritiko obstoje~e situacije, kjer najde pomanjkanje vitalizma, samozavesti, a tudi samozadostnost ter usmerjenost k materialnim dobrinam. V istem ~asu so se s slovenskimi pisatelji in pesniki ukvarjali {e Ivan Prijatelj (Drama Pre{ernovega du{evnega `ivljenja, 1905, Domovina, glej umetnik, 1921), France Koblar (Ivan Pregelj, 1924 in F. S. Fin`gar, 1931), Sre~ko Kosovel (Igo Gruden, 1926), France Vodnik (Edvard Kocbek (Ob pesnikovi zbirki Zemlja), 1934) idr. Med njimi je treba opozoriti na obse`no ter literarno- in kulturnozgodovinsko pomembno urejanje knji`evnega opusa Ivana Can- karja. Delo je opravil Izidor Cankar v letih 1925–1936. Posamezne knjige je opremil s tako imenovanimi Uvodi, od katerih je najve~ esejev. Ti ka`ejo na avtorjevo razgle- danost, zrelost, toleranco ter predvsem celovit in sistemati~en uvid v literarne, duhovne in socialne plasti Cankarjeva dela. Hkrati izra`ajo esejistov literarnoumet- ni{ki koncept, estetske podlage in idejno perspektivo. Tako Cankar v posameznih besedilih ustvarja dru`beno in ideolo{ko podlago za interpretacijo ter obenem razvija svoja nazorska stali{~a. Nekatera esejistova spoznanja presegajo ~as, v katerem so nastala; tako opozarja, da je Ivan Cankar, izhajajo~ iz takrat aktualnih evropskih filozofij in upo{tevajo~ specifiko slovenskega ~loveka, ustvaril lastno etiko, ki je niti liberalni niti katoli{ki krog nista mogla sprejeti. Analiza korpusa ka`e, da so avtorji posamezna dela slovenskega slovstva pravi- loma zajemali ob upo{tevanju snovno-tematskih, jezikovno-slogovnih in idejno-filo- zofskih zna~ilnosti ter jih hkrati utemeljevali prek svojih razli~nih umetni{ko-nazor- skih podlag. Slednje so se v ~istej{i obliki pokazale pri bolj izrazitih piscih in seveda ob delih, ki so to omogo~ala. V prvi vrsti mislim na esejisti~no-literarna para Prijatelj-Pre{eren in Cankar-Cankar. Ivan Prijatelj je tako na podlagi sistemati~no zbranega gradiva potrjeval literarni nazor, po katerem je smisel knji`evnosti treba iskati v vklju~evanju individualnega do`ivetja v kolektiv, Izidor Cankar je svoj pogled utemeljil na prese~i{~u pomembnosti sloga, ki dolo~a globinsko plast literarne umet- nine, in ob kontekstualnem vidiku, ki knji`evno delo postavlja v razmerje do vpra{anj ~asa. V drugi polovici 20. stoletja je s pove~anim zanimanjem za esejistiko nastalo tudi ve~ knji`evnih esejev. Morda je med njimi manj tak{nih, ob katerih so se profilirali posamezni estetski koncepti, v vsakem primeru pa so esejisti v svojo perspektivozajelipomembnadelaslovenskeknji`evnosti.Navajamlenekajprimerov. Esej o dramah Dominika Smoleta Andreja Inkreta (1968) prina{a do danes enega 3 Sodelavci revijine rubrike ^lanki in eseji so bili F. Levstik, I. Prijatelj, I. Rozman, F. Kozak, A. Loboda, A. @igon, J. Vidmar idr. 473