Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
33. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568-569
570-571
572-573
574-575
576-577
578-579
580-581
582-583
584-585
586-587
588-589
Simpozij OBDOBJA33 dela, ki so bila v slovenski zavesti sicer `e dalj ~asa znana, vendar so v novih kontekstihdobivaladruga~nepomene(Prijatelj,Iz.Cankar,Kreft,Brn~i~,Kermauner, Inkret, Zorn, T. Virk, M. Kos), esejizirala je o aktualni knji`evni produkciji (Jarc, Bartol, Kreft, M. Kos), o slovenskem slovstvu je pisala tako, da je uvide v posamezna dela poglabljala in {irila k premislekom o posameznih knji`evnih smereh. Slednje je bilo zelo opazno predvsem dvakrat–vpovezavizeksistencializmom in moderni- sti~nimi tokovi ter s postmodernizmom (Kermauner, J. Kos, Medved, Ro`anc). K na- vedenemu uvr{~am {e zavra~anje didakti~nosti in vzgojnosti v zvezi s klerikalno- katoli{kimi in socialisti~no-marksisti~nimi pogledi na umetnost. Obakrat je namre~ {lo za institucionalizacijo literaturi tujih konceptov (Iv. Cankar, Vidmar, Kocbek, J. Kos, Kralj, Zlobec, [tih). Dileme, ki so slovensko esejistiko usmerjale k raz~i{~e- vanju literarnofenomenolo{kih vpra{anj, so se pojavile pravzaprav `e na za~etku prej{njega stoletja, vzrok zanje pa je treba iskati v {ir{ih dru`benopoliti~nih razmerah ter {e posebej v svetovnonazorskih podlagah in nasprotjih ~asa. Na tem mestu lahko le spomnim na ideolo{ke razlike in politi~ne antagonizme, ki so iz dru`benopoliti~ne sfere prehajali v kulturno. Ne glede na ostrino nasprotij med katoli{kimi in liberalnimi pogledi je treba ugotoviti, da je prav ta situacija ustvarjala vitalne pogoje za plodno razpravljanje o nekaterih osrednjih vpra{anjih knji`evnosti, umetnosti, literarne kri- tike, o mejah knji`evnega anga`maja, vsebini estetskih vpra{anj ipd. Dileme so svoje prese~i{~e enkrat bolj, drugi~ manj plodno definirale prav na fenomenolo{ki ravni knji`evnosti. Teme, ki so se tu pojavljale, je mogo~e razvrstiti v razpon od iskanja metafizi~nih zakonitosti literature do mo`nosti njene materializacije, od zahteve po popolni avtonomiji, ki da izhaja iz samega bistva umetnosti, do funkcionalizacije in instrumentalizacije (Iz. Cankar, Vidmar, F. Vodnik, Kocbek, Kreft, Pirjevec, J. Kos, Ro`anc,T.Virk).Vtasklopuvr{~am{erazpravljanjaokritikiinestetiki.Tusosipisci v glavnem enotni v ugotovitvi, da so kriti{ka merila te`ko dolo~ljiva in da je kritiku potrebno obse`no poznavanje snovi, intuicija, subtilnost, stali{~e o umetni{ki avtono- miji itn. (Vidmar, F. Vodnik, Koblar, Brn~i~, [tih, Poga~nik, J. in M. Kos, Grafenauer,2 Pirjevec). Posebno v zadnjih desetletjih je esejistika premi{ljanje o literaturi povezo- vala z zapleteno problematiko ~lovekove eksistence. Vzroke najdemo v povojnem kolektivizmu in marksisti~ni ideji, kasneje v stiku z zahodnoevropskimi fenomeno- lo{kimi in ontolo{kimi iskanji ter v poudarjenem zanimanju slovenskih piscev za dialog s tujimi filozofi (Kermauner, Pirjevec, J. Kos, Kocbek, Kova~, Grafenauer, T. Virk). 2 Enega klju~nih dogodkov v dinamiki knji`evne esejistike vidim v odlo~itvi Otona @upan~i~a, ki je ob nastopu uredni{kega mesta v Ljubljanskem zvonu leta 1917 kpisanjuslovstveneesejistikepovabiltakratuglednepisce.Revijasejepravzapravod za~etka profilirala kot osrednji literarni ~asopis, ki je prek uredni{ke politike in s honoriranjem prispevkov odlo~ujo~e vplival na podobo slovenskega literarnega in 2 Knjiga esejev z naslovom Kritika in poetika, 1974. 472