Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
33. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568-569
570-571
572-573
574-575
576-577
578-579
580-581
582-583
584-585
586-587
588-589
Simpozij OBDOBJA33 odvzemajo edinstvenost in mestu nadenejo izumetni~en videz, kar prepri~uje s kon- ceptom iluzornega vsedomstva; v resnici izvirno prvinskost zamenja banalnost. Ena- kost popotnika navzven pomirja, navznoter pa ga poplitvi, ker ne {iri personali- sti~nega, ampak usmerja v povr{no izena~enost. Lirski subjekt tega ne sprejema in vsedomstvo ozna~i za brezdomstvo. O`enje vsebinskega obsega na rodni prostor Irena @erjal presega z neukinljivo inovativnostjo oblike, s katero v pesni{ki jezik na Tr`a{kem vna{a pomembne pre- 5 mike in ga pribli`uje modernisti~nim prijemom. Modernisti~na oblikovna matrica je bila za tr`a{ko literarno kritiko izmuzljiva, saj slednja ni mogla zajeti ustvarjanja Irene @erjal v celoti, temve~ je nakazala le nekatere segmente. Verjetno je prav zaradi ozkosti in stereotipnosti v pojmovanju `enskega pisanja ve~ njenih pesni{kih zbirk iz{lo v samozalo`bi. Literarna ustvarjalka Zora Tav~ar (Jevnikar 2013: 219) je o Ireni @erjal priznala, da pi{e onkraj spon `enske ~ustvenosti, in poudarila razdrobljeno neurejenost njene govorice, ki deluje kot ~asni- karsko ohlapna in odmaknjeno intelektualna. Literarni zgodovinar Martin Jevnikar (2013: 219) je pod~rtal samoniklost izraznih sredstev, se obregnil ob ~udno zvenenje verzovinseustavilobdrzniizbiribesed.TarasKermauner(1990:68)jojeozna~ilkot pesnico zlomljenih kril, ki se iz nepopustljive vztrajnosti zateka v trenutke smiljenja. Obliki je prisodil hoteno nepoeti~nost in prekomerno prozai~nost. Irena @erjal si ni pridobila naklonjenosti literarne kritike; {ele v zadnjih letih ji literarna veda namenja ustrezno pozornost. Tako je literarna zgodovinarka Irena Novak Popov njene pesmi vklju~ila v Antologijo slovenskih pesnic (2005) in v svojih besedilih opozorila na nekatere vsebinske vidike njenega ustvarjanja. Poglavitna lastnost kompleksne poetike Irene @erjal je neharmoni~nost zvena, ki ga ustvarja z razli~nimi pesni{kimi postopki: mnogoobrazni pesni{ki jaz, fragmenta- ren prenos vsebine, vnos esejisti~nih drobcev in dialogov. @e v prvih pesni{kih stvaritvah je razvidno kri`anje lirskih subjektov. Prvoosebni jaz se pretvori v drugo- ali tretjeosebnega, prisoten je tudi mno`inski subjekt v vseh treh osebah. Z zamenja- vami lirskega subjekta pesnica ru{i ritmi~no urejenost besedila. Podobne prestope vna{a tudi na vsebinsko raven pesmi. Pomensko nit tvori razkosan tok zavesti, ki bralca prisili, da izdela strategijo branja, s katero prodre do pomenskih aluzij in iz okru{kov sestavi tloris pesni{ke zgodbe. @erjalova vsebine nana{a brez jasno zastav- ljenih veznih niti in sestavlja neharmoni~na zaporedja podob, ki prehajajo od herme- ti~ne zgo{~enosti do posmehljivega izzivanja, od golega poro~anja do intelektualnega posredovanja. V tem pristopu je strnjena vizija poezije, ki zmore ubesediti le frag- mente, odlomke sveta, ko{~ke celote, nedopolnjene izjave in je polna vmesnih pro- storov. Zato razlaga nikoli do kraja ne zado{~a izbiri in povedano nima sklenjenega obsega, v sebi ohranja odprtino, skrito dimenzijo, v katero nam ni dano prodreti. Ravno v tej razpoki se nahaja skrivnostni utrip navdiha ali `elja po ubeseditvi {e ne obstoje~ega (Komelj 2010: 6). 5 Za ustvarjalni razvoj Irene @erjal so bila temeljnega pomena {tudijska leta v Ljubljani, ki so pesnico odtrgala od tr`a{kih o`in in jo pahnila v `ivi tok poezije. Mlado ustvarjalko je fasciniralo eksperimentalno, izzivalno in inovatorsko v poeziji. Pribli`ala se je perspektivovcem in svoje pesmi objavljala v osrednjih slovenskih revijah (Perspektive, Prostor in ~as, Dialogi, Kaplje, Zaliv). 375