Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
33. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568-569
570-571
572-573
574-575
576-577
578-579
580-581
582-583
584-585
586-587
588-589
Simpozij OBDOBJA33 2.3 Tudi vpogled v vrednostno dimenzijo taksonomske lestvice, kjer nas zanimajo stali{~a oz. odnos sprejemnikov do branja ter knji`evnega sistema in kulture kot {ir{ega okvira zanj, zato ne presene~a. 2.3.1 Raziskava CRP (2007) pove, da srednje{olci postavljajo ljubezen do branja med najmanj koristne u~inke pouka sloven{~ine (le 0,9 % se jih opredeljuje za ta u~inek knji`evnega pouka). Tisto, kar pri pouku sloven{~ine ocenjujejo kot najbolj koristno, so uporaba jezika v vsakdanjem `ivljenju (31 %), pravopisno znanje (29 %), posebej pri knji`evnem pouku (56%v3.letniku)pasplo{na razgledanost. 2.3.2 Podobno ka`ejo tudi druge raziskave. Srednje{olci v prostem ~asu zelo malo berejo leposlovje, tudi med po~itnicami ne ve~ kot tri knjige, vsak dan ne bere tako reko~ nih~e, le 12 % gimnazijcev pa pri branju u`iva (Florjan~i~ 2014). Literatura in kultura po mnenjusrednje{olcevtorejnesoditanemedkoristnanemedponotranjanja vredna podro~ja in znanja. Deklarativno dijaki sicer oboje cenijo, vendar njihovo vrednotenje ne preide od pasivnega v aktivno. Tako npr. ne obiskujejo javnih knji`nic (takih je ve~ kot 60 % gimnazijcev), ne ustvarjajo osebne knji`nice, ne zdi se jim, da bi vanjo sodila tudi berila – antologije, redko obiskujejo kulturne prireditve, slovenska knji`evnost ne motivira njihove domovinske zavesti (Florjan~i~ 2014, Jo`ef Beg 14 2014). 2.4 Kak{en komentar dodati k predstavljenim rezultatom, ki vsaj na srednje{olski ravni ka`ejo pogosto manj kakor 50 % uspe{nosti? Na{e razmi{ljanje ostaja v okviru didaktike in se dotika predvsem izvedbenih ravni. Izvira tako iz {tevilnih opazovanj pouka in neposrednih kurikularnih izku{enj kakor iz na{ih raziskav vseh podro~ij knji`evnovzgojne prakse. Temeljna mo`nost se ka`e v intenzivnih stikih z delujo~imi u~itelji in med njimi samimi, saj je uspe{nost pouka odvisna predvsem od njih. Vmislih imam razli~ne institucionalizirane oblike vse`ivljenjskega u~enja – svetov anja, 15 Te permanentno izobra`evanje, kolegialno sodelovanje, akcijska raziskovanja. oblike so se dobro realizirale v ~asih kurikularne prenove, kasneje, ko se je didakti~no vedenje zaradi spremljav in raziskav {irilo ter dopolnjevalo, pa jih je odpihnila kriza. Tako se `e kako desetletje ve~ajo zgolj raziskovalni rezultati in pri~akovanja glede implementacije v prakso, organizirana institucionalna podpora za slednjo pa usiha. U~itelji so zve~ine zelo prizadevni in motivirani, zato so razo~arani, ko izvejo, da 14 Po neki drugi raziskavi pa se ta zavest (sicer premalo, a {e vedno najbolj) razvija pri sloven{~ini ob literarnih besedilih z domovinsko tematiko (Jarc 2013). 15 Izku{nje so pokazale, da so vse te dejavnosti zares u~inkovite {ele pri u~iteljih v praksi, ko jih povezujejo z izku{njami. [tudenti, ki jih v seminarju sicer tudi preizku{ajo, za poglobljeno dojemanje {e nimajo dovolj lastnega uvida. 239