Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
33. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568-569
570-571
572-573
574-575
576-577
578-579
580-581
582-583
584-585
586-587
588-589
Simpozij OBDOBJA33 {tiri skupine ljudi, {tirje deli Slovenije, ~ebelarji, prebivalci {tirih slovenskih pokrajin, {tirje celjski grofje, slovenski narod, {tirje, ki pijejo med itn.). Nepoznavanje pomembnih dejstev iz slovenske kulturne zgodovine, ki jih omenja eno samo besedilo, je sicer lahko naklju~je, vendar pa so bile teme, kot so ljudsko slovstvo, pomen razsvetljenstva za Slovence, France Pre{eren in njegov ~as, vedno prisotne v vseh osnovno{olskih in srednje{olskih u~nih na~rtih za sloven{~ino, zadnji dve tudi za zgodovino, praviloma pa so dijaki prvega letnika do izvedbe raziskave `e ponovili ve~ino avtorjev in besedil, na katere se sklicuje Pre{eren. Vsem prizade- vanjem navkljub lahko ugotovimo, da znanje slovenske kulturne zgodovine v prvem letniku ni bilo utrjeno, zato pri ve~ini dijakov ni postalo del njihove kulturne zavesti. Enaka ugotovitev velja vsaj za polovico dijakov v tretjem letniku, ~eprav so znanje o razsvetljenstvu in romantiki na slovenskih tleh zagotovo nadgrajevali pri pouku knji- `evnosti v gimnaziji, verjetno pa tudi pri zgodovini. Nekoliko bolj{i rezultati v tretjem letniku so odraz dejstva, da je Pre{ernova poezija tretje{olcem kljub vsemu bli`ja, saj so se ji posve~ali v drugem letniku in dobro spoznali pesnikov slog in njegove ideje. DasebranjePre{ernovih pesmi dotakne vsaj dela srednje{olcev, dokazujejo dijaki, ki so v vpra{alniku o klju~nih zmo`nostih med zanimivej{imi besedili v gimnaziji navajali tudi Pre{ernovo poezijo (npr. Sonetni venec, Krst pri Savici, Pevcu), kar se sklada z raziskavo o odzivu na Pre{ernovo delo in javno podobo, ki jo je v letih 1999 in 2000 s {tudenti izvajala Bo`a Krakar Vogel (2004: 218–223). Da dijakom Pre{ernova poezija ni tako tuja, kot bi pri~akovali glede na ~asovno oddaljenost avtorja, je pokazal tudi preizkus, ki sem ga izvedla v skupini dvaintri- desetih dijakov 1. letnika tehni{ke gimnazije. Zanimalo me je njihovo do`ivljanje in razumevanje sonetov Francesca Petrarke (Sonet {t. 61 v prevodu Cirila Zlobca), Franceta Pre{erna (Je od veselga ~asa teklo leto) in Dragotina Ketteja (Zakaj sem bil v kapiteljnu, zakaj! …). Po tihem branju je ve~ina dijakov ugotovila, da so pesmi vsebinsko in oblikovno primerljive, ve~ina pa je prepoznala tudi skupne motive v sonetih. Navajali so besedne zveze, kot so: ljubezen na prvi pogled, prvo sre~anje, nesre~na ljubezen, prvo sre~anje v cerkvi, spomladanska ljubezen itn. Dijaki so bili uspe{ni pri iskanju verza, iz katerega je razvidno, da je ljubezen v pesniku vzbudil dekletov pogled. Posameznike je v Pre{ernovem sonetu zmotilo, da pesnik v prvem verzu govori o Betlehemu, ki ga sami povezujejo s praznovanjem bo`i~a, nato raz- krije, da je do`ivetje postavljeno v ~as velike no~i. Ve~ina, tj. 27 dijakov, je znala opredeliti ~as Pre{ernovega do`ivetja, medtem ko je ustrezen podatek v Kettejevi pesmi na{lo le 14 dijakov. Zanimivo je tudi, da je bil dijakom po njihovih izjavah najzahtevnej{i Petrarkov sonet, ~eprav so ga poznali `e iz predhodne obravnave, Pre{ernov in Kettejev sonet pa so prebrali prvi~. Pre{ernov sonet se je zaradi jezika in vsebine zdel zahteven {estim dijakom, medtem ko je bil Kettejev sonet z jezikovnega vidika zahteven petim, z vsebinskega pa le dvema dijakoma. Da bi preverila vpliv dostopnej{ega jezika na razumevanje pesmi, sem dijakom naro~ila, naj preberejo deveto pesem iz cikla Simona Jenka Obujenke in jo primerjajo s soneti. ^eprav so Jenkovo pesem z jezikovnega in vsebinskega vidika ocenili kot manjzahtevnoodsonetov,sejepokazalo,dajezamladebralcepreprostalenavidez. Ve~ina dijakov je sicer ugotovila, da gre za ljubezensko pesem, ki se od zgornjih lo~i 173