Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
33. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568-569
570-571
572-573
574-575
576-577
578-579
580-581
582-583
584-585
586-587
588-589
Simpozij OBDOBJA33 slovenskegaavtorja(VladimirBartol,Alamut–6dijakov,DragoJan~ar,Tono~semjo videl – 2 dijaka, Ivan Cankar, Hlapec Jernej in njegova pravica – 1 dijak, Boris Pahor, Nekropola – 1 dijak). Iz navedenega lahko sklepamo, da je {ola za mnoge edini prostor, kjer se sre~ujejo s kakovostno nacionalno literaturo, predvsem pa z deli avtorjev iz 19. stoletja, ki je lahkomladimtudizjezikovnegavidikaposebejzahtevnaintuja.Osrednjemestomed temi deli zavzema Pre{ernova poezija, ki ji v {olah namenjamo veliko ~asa. V drugem letniku gimnazije na primer dijaki spoznajo vsaj devet besedil, ki so v u~nem na~rtu navedena kot obvezna, lahko pa tudi katero izmed predlaganih prostoizbirnih besedil, npr. pisma, spominska ali biografska proza o njem. Zato tudi ni presenetljivo, da se mnoge raziskave o recepciji slovenske klasi~ne literature ukvarjajo prav s sprejema- njem Pre{ernove poezije (Krakar Vogel 2004, Bo`i~ 2010). Ve~ina teh raziskav ka`e, dajeodzivdijakovnaklasi~noliterarnodelopogostoodvisenodu~iteljevegapristopa k obravnavi besedila, pa tudi da imajo mladi do Pre{erna kot pesnika pozitiven in spo{tljiv odnos, saj ga ocenjujejo kot pomembno osebnost slovenske kulturne zgodo- vine. Sama skozi dolgoletno pedago{ko prakso ugotavljam, da dijaki po obravnavi njegovih pesmi v ve~ini priznavajo Pre{ernov pomen za slovensko kulturno zgodo- vino, ~eprav jim je njegov pogled na svet tuj. Dijaka 2. letnika tehni{ke gimnazije sta po obravnavi Pre{ernove poezije takole izrazila svoj odnos do pesnika: Velikonjegovihpesmimijev{e~;razumem,kajjepesnikhotelpovedati,vendarnimam podobnega pogleda na svet. Morda zato, ker sem {e mlad in – kot je dejal v Slovesu od mladosti – mlad ~lovek pozabi koj nesre~ prestanih {kode in ran, ki so se komaj zacelile. A vedno bolj razumem njegove pesmi in se vedno bolj zavedam njihovih sporo~il. (Samo, 2. letnik gimnazije) ^epravmenim,dajeFrancePre{erenzaslovenskokulturozelopomemben,bissvojimi deli danes te`ko nagovoril ali celo ganil ~loveka (vsaj mene ne), saj `ivimo v svetu, ki gre prehitro, da bi razumeli njegovo poezijo, pa tudi zato, ker si raje poi{~emo kaj, s ~imer svojo `alost odrinemo na stran. Ravno zato lahko re~em, da je med vsemi pesmimi Franceta Pre{erna name naredila najve~ji vtis Zdravljica, ker hrepeni po svobodi in optimisti~no gleda v prihodnost. (Urban, 2. letnik gimnazije) Zosebnostjo in delom Franceta Pre{erna se slovenski u~enci seznanjajo skozi vso osnovno{olo, od osmega razreda dalje berejo tudi njegove pesmi. Eno izmed besedil, ki jih za obravnavo predlaga `e u~ni na~rt za sloven{~ino v osnovni {oli, je tudi Glosa. Odlo~itev sestavljavcev u~nega na~rta je presenetljiva, saj spada Glosa med zahtev- nej{e Pre{ernove pesmi ne le zaradi jezikovne odmaknjenosti, temve~ predvsem zvsebinskegavidikainvidikaslogovnezahtevnosti(prim.Bo`i~2010).Pesemjepri- mernej{a za branje v gimnaziji, saj bogat pesni{ki jezik in zapletene podobe od bralca zahtevajo pozorno branje ter razmislek o sporo~ilu, o usodi umetnika v preteklosti in danes, zaradi sklicevanja na avtorje in dela od antike do pesnikove sodobnosti pa za- hteva tudi poznavanje literarne zgodovine, saj je za bralce v nasprotnem primeru spo- ro~ilna vrednost pesmi manj{a, kot jo ima v resnici. Zaradi njene ve~plastnosti sem Gloso izbrala za izhodi{~no besedilo testa, s katerim sem preverila ujemanje zazna- vanja lastne samou~inkovitosti pri dijakih z njihovimi dejanskimi zmo`nostmi. 171