Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
30. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568-569
570-571
572-573
574-575
576-577
578-579
580-581
582-583
584-585
586-587
588-589
590-591
592-593
594-595
596-597
598-599
600-601
602-603
604-605
606-607
608-609
610-611
612-613
614-615
616-617
618-619
620-621
622-623
624-625
626-627
628-629
630-631
632-633
634-635
636-637
638-639
640-641
642-643
644-645
646-647
648-649
650-651
652-653
654-655
656-657
658-659
660-661
662-663
664-665
666-667
668-669
670-671
672-673
674-675
676-677
678-679
680-681
682-683
684-685
686-687
688-689
690-691
692-693
694-695
696-697
698-699
700-701
702-703
704-705
706-707
708
Simpozij OBDOBJA30 obravnava renesan~no temo o dostojanstvuza~etek nove lege je v~asih {e dodatno ~lovekove narave. ^etrti spis Vselaj inu niko-ozna~il s kri`cem na sredini lista zgoraj. Prvi li, to je ve~nost pa zvrstno gledano oprede-spis obsega 12 leg, drugi 14, ~etrti pa 3 lege. ljujemo kot asketi~no meditacijo o misterijuNedokon~ani spis Vsakdanje spomi{lane pogubljenja. vernih kar{anskih du{ic pa se nahaja v zadnji, Rokopisjepomembeninzanimivtudikot14. legi Eksemplarja. spomenik dolo~ene razvojne stopnje sloven-Drugo dejstvo, ki potrjuje Skalarjevo skega knji`nega jezika 17. stoletja, ki se ka`e`eljo po tiskani izdaji, so kustode, ki so izpi- v dveh Skalarjevih gorenjskih knji`nih razli-sane v desnem spodnjem kotu strani, in ~icah, starej{i in mlaj{i: [ula tiga premi-ponavljanje zadnje besede prej{nje strani {luvana izkazuje bolj arhai~no glasovno in(ki ni posebej izpisana v desnem kotu spodaj) oblikovno podobo gorenjske knji`nojezikov-na naslednji strani. Glede na dvoli~no in ne razli~ice, Eksemplar od svetiga Bonaven-nedosledno ozna~evanje veznih besed, ki tura pa mlaj{o, izraziteje govorno vplivanobralca uvajajo v vsebinsko nadaljevanje na (Oro`en 2010: 67–68). naslednji strani, sklepam, da so te nastajale sproti. 3 Je ohranjeni rokopisni kodeks SkalarjevVpridtrditve govori tudi pisava rokopisa, dokon~ni osnutek tiskanih izdaj njegovihki je v ve~jem delu kaligrafska ([ula tiga del? premi{luvana, Vselaj inu nikoli), najverjet- @e ob prvem be`nem prelistavanju Ska-nejegreza izpeljanko iz humanistike. larjevega rokopisa se mi je sam po sebi vsi-^itljivost se poslab{a v Eksemplarju, in sicer ljeval vtis o presenetljivi zunanji dovr{enostiod strani 211r naprej, ko se pisava zelo in dodelanosti. Ob kasnej{em natan~nej{emspremeni: postane manj{a, kurzivna in te`je branju se mi je vedno znova zastavljalo vpra-berljiva. Po nekaj desetinah strani Eksem- {anje, ali se morda v ohranjenem rokopisu neplarja se pisava nekoliko izbolj{a, vendar ne skriva Skalarjev dokon~ni osnutek spisov, kidose`e za~etne ravni. V spisu Vselaj inu jih je nameraval oddati v tisk, ko (~e) bi na{elnikoli je pisava spet tako zgledna in kaligraf- primernega zalo`nika; zaradi nazorske narav-ska kot v [uli tega premi{luvana. nanosti dobe katoli{ke obnove je namre~ priZ namero po tiskani izdaji je posredno njegovih nadrejenih moral obstajati interes zapovezanotudidejstvo,dajeskozivesrokopis izdajo tovrstnih literarno-nabo`nih del.dobro viden odtis sita v desetih kolonah in Glede na oblikovne in ostale zna~ilnostitudi vodno znamenje ostaja enako skozi ves Skalarjevega rokopisa si upam z veliko goto-kodeks, kar pomeni, da je v celotnem roko- vostjo trditi, da so ohranjena in dokon~ana tripisu uporabljen papir istega proizvajalca. dela, [ula tiga premi{luvana, Eksemplar odOboje izpri~uje pribli`no so~asnost nastanka svetiga Bonaventura in Vselaj inu nikoli,celotnega rokopisnega kodeksa, ki je nastal v Skalarjev ~istopis, kaligrafski prepis, ki ga jezelo kratkem ~asovnem razdobju okrog leta tako natan~no oblikovno dodelal zato, ker ga1643, in potrjuje predvidevanje, da so ohra- je nameraval izdati v knji`ni obliki.njene razli~ice spisov Skalarjevi ~istopisi. Prvo dejstvo, ki potrjuje pravilnost teSkalar je prvotno nameraval izdati troje domneve, je Skalarjevo natan~no {tevil~enjeknjig, ker pa so njegova besedila ostala leg, tako naj bi dosegel, da jih tiskar ne biskupaj, vezana v sedanji kodeks, moramo iz pomotomapome{al.Privsakemizmedna{te-tega sklepati, da je Skalar na neki to~ki misel tih spisov je lege za~el {tevil~iti na novo, zatona izid opustil in svoja besedila dal vezati ali je mogo~e sklepati, da je vsa tri dokon~anapa ga je prehitela smrt in so njegovo delo dali dela nameraval izdati lo~eno, vsako posebej.v vezavo drugi. Vezava tega kodeksa pred- Vsako novo lego je o{tevil~il levo zgoraj,stavlja dokon~no slovo od misli, da bi tri 85