Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
30. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568-569
570-571
572-573
574-575
576-577
578-579
580-581
582-583
584-585
586-587
588-589
590-591
592-593
594-595
596-597
598-599
600-601
602-603
604-605
606-607
608-609
610-611
612-613
614-615
616-617
618-619
620-621
622-623
624-625
626-627
628-629
630-631
632-633
634-635
636-637
638-639
640-641
642-643
644-645
646-647
648-649
650-651
652-653
654-655
656-657
658-659
660-661
662-663
664-665
666-667
668-669
670-671
672-673
674-675
676-677
678-679
680-681
682-683
684-685
686-687
688-689
690-691
692-693
694-695
696-697
698-699
700-701
702-703
704-705
706-707
708
Simpozij OBDOBJA30 Rezultat uspe{nega konceptualnega oziro-primeru prihaja pod vplivom eksogenih ali ma epistemolo{kegameddisciplinarnegaendogenih dejavnikov do ru{enja meja med povezovanja je tako lahko poleg prestruk-disciplinami, skupnega oblikovanja novih turiranja teoretskih izhodi{~ in metod sode-teoretsko-metodolo{kihorodijalicelo lujo~ih disciplin tudi oblikovanje novih,spoznavnih izhodi{~, referen~nih okvirov in alternativnih teoretsko-metodolo{kih pristo-raziskovalnih problemov, s tem pa tudi do pov ali celo novih predmetov raziskovanjatrajnega povezovanja disciplin. Tudi te stop- (Salter,Hearn 1996: 43). Van Leeuwennje integracije med disciplinami nekateri (2005: 4) kot drugo stopnjo integracije medteoretiki (Widdowson 2005: 19) ne pri{tevajo disciplinami opredeljuje pluralisti~ni modelve~kpojmumeddisciplinarnosti,sajustalitev meddisciplinarnosti. Klju~ni dejavnik za in-novih spoznavno-teoretskih izhodi{~, novih terakcijo med disciplinami so v tem primeruraziskovalnih problemov in metod razumejo skupni raziskovalni problemi; pogosto povodkot nastanek nove, avtonomne discipline. za interakcijo ne izhaja iz potreb samih disciplin, ampak iz zunanje institucije, kiMejejezika in meje jezikoslovja discipline pozove k sodelovanju z namenomV prej{njem podpoglavju sva sku{ali re{itve konkretnega tehnolo{kega, gospodar-nakazati heterogenost interpretacij pojma skega, pravnega itn. problema.3 V tovrstnemmeddisciplinarnost in interakcij med discipli- sodelovanju nobenaoddisciplinnidominant-nami, ki jih z njim povezujemo, ter posle- na, obenempavseostajajoboljalimanjavto-di~no problemati~nost njegove posplo{ujo~e nomne in samozadostne v lastnem prispevkuin nenatan~no definirane rabe. Drugi problem k re{evanju zastavljenega problema. Trajanjeteoretskih opredelitev meddisciplinarnosti pa namenskega povezovanja med dvema ali ve~izhaja iz njihovega idealiziranega predpo- disciplinami je v tem primeru lahko enakostavljanja mo`nosti relativno nedvoumnega trajanju re{evanja raziskovalnega problemain konsenzualnega definiranja in zamejevanja ali pa se razvije v trajnej{e sodelovanje. Poi-disciplin znotraj posameznih ved in med menovanja za ta tip meddisciplinarnosti sonjimi ter konsistentnosti razumevanja njiho- zelo razli~na – ve~disciplinarnost (Nowotnyvih podro~ij oziroma predmetov raziskova- 1997), ~ezdisciplinarnost (Stember 1991),nja. Ta problem pri poskusu opredeljevanja transdisciplinarnost (Lattuca 2002), med-jezikoslovja,njegovegapodro~ja razisko- disciplinarnost (Thompson Klein 2000) – invanja in sti~i{~ z drugimi vedami stopnjujeta se, prav zato, ker lahko tovrstno sodelovanjedva dejavnika. Prvi izhaja iz predmeta meddisciplinamiprivededorazli~nihstopenjraziskovanja,kijeizrazitokompleksen, in trajanja njihovega povezovanja, me{ajo sposebno, ~e ga razumemo kot celovit preplet poimenovanjizatretjo,najvi{jostopnjopove-dejavnikov, ki omogo~ajo in soustvarjajo zovanja med disciplinami, imenovano inte-~love{ko jezikovno dejavnost, zaradi ~esar se grativna meddisciplinarnost (van Leeuwenje, kot je razvidno iz Hallidayevega modela 2005: 9; Weiss, Wodak 2003: 20), pa tudi 4 razvila mno- (Slika 1; Halliday 1978: 11), transdisciplinarnost (Nowotny 1997; Salter,`ica jezikoslovnih pristopov, ki se osredoto- Hearn 1996; Stember 1991; Arm 2004). V tem~ajo samo na nekatere prvine njegove celote 3 Glede na dejavnike, ki spro`ijo interakcijo med disciplinami, Thompson Klein (1996: 12) lo~uje med eksogeno meddisciplinarnostjo, kamor bi lahko uvrstili centralisti~no in integracijsko meddisciplinarnost, ter med endogeno meddisciplinarnostjo, kjer vzgib za interakcijo izvira iz disciplin samih, kakr{ni sta na primer instrumentalna in konceptualna meddisciplinarnost. 4 Seveda gre samo za enega od {tevilnih raznolikih poskusov klasifikacije jezikoslovnih disciplin. Za ta pri- spevek torej ni klju~na njegova merodajnost, ampak mo`nost ilustracije temeljnih problemov opredelje- vanja meddisciplinarnosti jezikoslovja. 77