Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
30. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568-569
570-571
572-573
574-575
576-577
578-579
580-581
582-583
584-585
586-587
588-589
590-591
592-593
594-595
596-597
598-599
600-601
602-603
604-605
606-607
608-609
610-611
612-613
614-615
616-617
618-619
620-621
622-623
624-625
626-627
628-629
630-631
632-633
634-635
636-637
638-639
640-641
642-643
644-645
646-647
648-649
650-651
652-653
654-655
656-657
658-659
660-661
662-663
664-665
666-667
668-669
670-671
672-673
674-675
676-677
678-679
680-681
682-683
684-685
686-687
688-689
690-691
692-693
694-695
696-697
698-699
700-701
702-703
704-705
706-707
708
Simpozij OBDOBJA30 bolj dostopno prek spleta. V monografiji Slo-raziskavi PISA (2009), poudarja, da u~enci venski pisatelji (2007) je Marijan Dovi} pred-ne berejo. Na osnovi vpogleda v teorijo in stavil spremenjeno vlogo slovenskega pisa-prakso slovenskih osnovnih {ol u~enci veliko telja. V ~asu slovenske mladinske literarneberejo, vpra{anje je, ~e odrasli berejo toliko zgodovine od leta 1850 do 2010 se je infra-kot u~enci. Leta 2011 je iz{el posodobljen struktura slovenske mladinske knji`evnostiu~ni na~rt za sloven{~ino v osnovni {oli, osamosvojila znotraj literarnega sistema,vendar ni prinesel bistvenih sprememb v razvil se je sistem posredni{kih institucijpredlaganih seznamih branja. [tevilni sloven- (knji`nice, knjigarne, Bralna zna~ka itn.) inski pisatelji so prisotni le {e v u~nih na~rtih, v medijev. Avtorjev polo`aj se je profesionali-{oli pa bi bilo treba obravnavati nacionalno ziral, {tevilni mladinski pisatelji imajo statusklasiko (Pre{eren, Levstik, Jur~i~ idr.) in svobodnegadelavcaaliimajozalo`bosodobno klasiko (Kosma~, Voranc, K. Brenk, (J. Vidmar, D. Muck, Suhodol~an idr.). Tipo-S. Vegri, S. Makarovi~ idr.). Pouk knji`ev- logija slovenskih literarnih proizvajalcev se jenosti bi moral biti bolj `ivljenjski in sodoben. spremenila, od pisatelja-preroditelja (Dev,Sistemska knji`evna didaktika. Pou~e- Linhart, Vodnik), preroditelja-umetnika (Pre-vanje knji`evnosti v u~nih na~rtih od leta {eren),pisatelja-nacionalnegapolitika1998(2005,2008,2009)tervposodobljenem (Jur~i~, Trdina), pisatelja-umetnika (Cankar,u~nem na~rtu za sloven{~ino iz leta 2011 Z. Kveder), pisatelja-avantgardista (Podbev-temelji na recepcijski teoriji, na osnovi katere {ek, Kosovel), pisatelja-disidenta (Kocbek)se model pou~evanja knji`evnosti imenuje do pisatelja-proizvajalca (D. Muck). Percep-komunikacijski model pou~evanja knji`ev- cija avtorja ter njegovih dru`benih vlog innosti. Bistveni poudarek modela je na branju, funkcij je ve~inoma romanti~na (mladinskiki je sporazumevalna zmo`nost sprejemanja. pisatelji se promovirajo kot romanti~ni geniji,Premalo poudarka pa je na sporazumevalni pomembni so za nacionalno samobitnost,zmo`nosti sporo~anja ali govorjenja in pisa- motiv za bralno pismenost ipd.). [tevilninja ali izmenjave znanja. Bolj primerna znan- mladinski avtorji so na osnovi knji`ni~nihstvena teorija bi bila sistemska teorija, ki kazalcev o izposoji knjig najbolj izposojeni,pojmuje knji`evnost kot enega izmed dru`be- kar pa ne pomeni, da so tudi brani (npr.nih sistemov. T. Kokalj, H. Kralji~, Roga~, Sivec, Suhodol- ~an). Literarni sistem slovenske mladinske Ve~ piscev kot bralcev. Na osnoviknji`evnosti v skladu s sistemsko teorijo Priro~nika za branje kakovostnih mladinskih(Dovi} 2006: 125–140) predstavljajo: proiz- knjig,18 ki ga izdaja Mestna knji`nica Ljub-vajalec (avtor), sprejemnik (bralec), usta- ljana, Pionirska – center za mladinsko knji-nove, trg, repertoar in produkti (knjige). `evnost in knji`ni~arstvo, je bilo v letu 2010V monografiji Slovenski pisatelji (2007) je nekaj manj kot 200 zalo`nikov in izdajateljevDovi} predstavil tudi pregled profesionali- otro{ke in/ali mladinske knji`evnosti ter ve~zacije in pomen slovenskega pisatelja od kot 1000 naslovov. Od tega je nalepko zarazsvetljenstva do postmodernizma. ^e apli- kakovost z imenom zlata hru{ka dobilo le 25ciramo njegovo teorijo, lahko ugotovimo, da knjig. je literarni sistem slovenske mladinske knji- `evnosti manj{i v primerjavi s knji`evnostjo Bralni ali zalo`ni{ki interesi. V sodob-za odrasle, zato je tudi bolj pro`en in dovze- nem ~asu se v Sloveniji, tudi zaradi slab{ihten za spremembe oziroma prilagajanje. Slo- rezultatov bralne pismenosti v mednarodnivenski mladinski literarni sistem je dosegel 18 http://www.mklj.si/index.php/projekti/nacionalni-projekti/prirocnik-za-branje-kakovostnih-mladinskih- knjig 64