Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
30. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568-569
570-571
572-573
574-575
576-577
578-579
580-581
582-583
584-585
586-587
588-589
590-591
592-593
594-595
596-597
598-599
600-601
602-603
604-605
606-607
608-609
610-611
612-613
614-615
616-617
618-619
620-621
622-623
624-625
626-627
628-629
630-631
632-633
634-635
636-637
638-639
640-641
642-643
644-645
646-647
648-649
650-651
652-653
654-655
656-657
658-659
660-661
662-663
664-665
666-667
668-669
670-671
672-673
674-675
676-677
678-679
680-681
682-683
684-685
686-687
688-689
690-691
692-693
694-695
696-697
698-699
700-701
702-703
704-705
706-707
708
Simpozij OBDOBJA30 (torej tudi ne~love{ke `ivali) v kategorijoneprototipi~ne (zaznamovane) odnose med moralnih oseb. Osebo pojmuje kot entiteto zbesednovrstno in semanti~no kategorijo (tudi inherentno (intrinzi~no, lastno) vrednostjo.Plemenita{ 2007). Poimenovanje slovni~na Pripoznanjeinherentnevrednostine~love{kihmetafora uporabi po analogiji s tradicionalno `ivali prepre~uje, da jih obravnavamo kotmetaforo: pri leksikalni metafori gre za lastnino ali dobrino z zgolj ekstrinzi~no aliprenos od dobesednega k prenesenemu po- pogojno vrednostjo. Pojmovanje `ivali kotmenu, pri slovni~ni metafori pa za prenos osebnepomeni,dajihvvsehpogledihobrav-pomena med razli~nimi slovni~nimi katego- navamo kot ljudi, ampak da obravnavamorijami. V navedenih primerih se semanti~ne ~love{ke in podobne ne~love{ke intereseizbire, kot sta glagolski dogodek in udele`e- enako. Francionov eti~ni model je:nec, kot lastnost pripi{ejo splo{nemu udele- – deontolo{ki: vse `ivali imajo inherentno`encu, npr. Ljudje lahko u`ivamo organizme vrednost, tj. temeljno pravico, da niso(skladna uresni~itev) – u`itni organizmi (me- obravnavanekotlastninadrugega;pravicatafori~na uresni~itev). {~iti interes ne glede na posledice – tudiPridevniki kot metafori~ne uresni~itve ~e bi imeli drugi koristi od spregledareprezentirajo `ivali glede na njihovo upo- interesa; rabno vrednost za ~loveka: `ivali so predstav- – usmerjen na zavest: vsa zavedajo~a seljene kot predmeti gospodarskega, znanstve- bitja so moralne osebe; zavedajo~a senega ali rekreacijskega pomena in taka bitja imajo interese in posedovanje inte-reprezentacija legitimira njihovo gospodar- resov je nujen in zadosten pogoj za ~lan-sko in znanstveno izkori{~anje. Povsem stvo v moralni skupnosti; antropocentri~na perspektiva je zajeta v – egalitaren: vsi ~lani moralne skupnostipoimenovanju vrst, ki se {irijo in mno`ijo (~love{keinne~love{ke`ivali)somoralnozunaj svojega habitata, kot invazivnih, tuje- enakovredni, tj. obravnavamo jih po na~e-rodnih oz. invazivnih tujerodnih. Pridevni{ko lu enakovredne obravnave. dolo~ilo v samostalni{ki zvezi je metafori~na Diskurz biotske raznovrstnosti, kot se(zaznamovana, neskladna) uresni~itev nega- uresni~uje v izbranih petih besedilih, sicer netivnega dejanja (invazija). Pomen dejanja je v vsebuje neposrednih izjav o inherentni vred-metafori~nem izrazu {e zmeraj prisoten, nosti `ivali, vendar konstruira `ivali na na~i-a izra`en z neprototipi~nim izrazom (s pri- ne, ki zanikujejo njihovo inherentno vred-devnikom); s tem je spremenjena kon- nost. Pridevni{ka dolo~ila `ivali dolo~enihceptualizacija: invazivnost oz. tujerodnost je vrst pogosto ne opisujejo, ampak jih katego-predpostavljena kot inherentna lastnost `ivali rizirajo glede na njihovo uporabnost, tj. z(in rastlin) dolo~enih vrst. Skladni pomen, ki vidika koristi/gro`nje za ~love{ke ekonom-ga lahko opi{emo tudi kot semanti~no ske, znanstvene, rekreacijske idr. interese:preteklost metafori~no uporabljenega izraza cenjena in iskana riba, u`itni organizmi,(vrsta vdira (iz tujega okolja)), ka`e na to, tar~ne ribje vrste, raziskovane vrste (Lipejkako ~lovek dojema osnovni interes `ivali (in 2010), invazivne (tujerodne) vrste (Melerastlin), tj. interes za pre`ivetje, kadar ta tr~i 2010; Erjavec 2010; @arni} 2010). Po neka-ob ~lovekove lastne, najve~krat trivialne terihklasifikacijahsistemskefunkcijskeinterese. S tem ko je negativno dejanje slovnice (Ravelli 1988) lahko te primereizra`eno s pridevnikom (torej je kot lastnost obravnavamo kot t. i. slovni~ne metafore,pripisano `ivalim (in rastlinam) dolo~enih kakorHalliday(1994:340)poimenujevrst), je njihovo iztrebljanje predstavljeno ne 2 Francione je kriti~en zlasti do Singerjeve trditve, da `ivali nimajo interesa za nadaljevanje bivanja, ampak je njihov interes zgolj ta, da ne trpijo (Singer 1990). 511