Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
30. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568-569
570-571
572-573
574-575
576-577
578-579
580-581
582-583
584-585
586-587
588-589
590-591
592-593
594-595
596-597
598-599
600-601
602-603
604-605
606-607
608-609
610-611
612-613
614-615
616-617
618-619
620-621
622-623
624-625
626-627
628-629
630-631
632-633
634-635
636-637
638-639
640-641
642-643
644-645
646-647
648-649
650-651
652-653
654-655
656-657
658-659
660-661
662-663
664-665
666-667
668-669
670-671
672-673
674-675
676-677
678-679
680-681
682-683
684-685
686-687
688-689
690-691
692-693
694-695
696-697
698-699
700-701
702-703
704-705
706-707
708
Simpozij OBDOBJA30 prostor, predvsem pa ne upo{tevajo sti~negamodificiranega u~nega na~rta. U~ni na~rt bi polo`aja na narodnostno me{anem obmo~ju.moral biti fleksibilnej{i, predpisano u~no 3.4 snov, zlasti iz knji`evnosti, je treba spre- meniti v predloge ter v u~nih na~rtih sicer V vi{jih razredih prevladuje pri dvo-vklju~ena, a v u~benikih manjkajo~a, dela jezi~nih urah klasi~ni tip dvojezi~ne ure, tj.doma~ih avtorjev vklju~iti v berila in jih tudi podajanje mad`arskih strokovnih izrazov inobravnavati. Pri jezikovnem poukudevetletke prevajanje naslova u~ne snovi. Znotraj eno-je poudarek na obravnavi in tvorjenju ne- jezi~nega govora se tako pogosto pojavljaumetnostnih besedil, vendar se noben u~be- raba drugega jezika, kar vpliva na izobliko-nik ne ravna po u~nem na~rtu, zato se zdi vanje me{anega jezika, oz. metoda prevajanjaumestno sestaviti zbirko besedil s takimi z vsemi spremljajo~imi interferen~nimi po-vsebinami. javi. Pri dvojezi~nih urah se sicer od u~itelja in u~encev pri~akuje, da uporabljajo oba jezika izmeni~no, komplementarno, preva-4 Pri~akovanja v prihodnosti janje naj bi pri{lo v po{tev le pri povsem4.1 neznanih izrazih in prvi~ sli{anih stvareh, u~itelji pa naj bi u~ence preverjali v obehV jezikovni politiki in u~nih na~rtih jezikih,sevedavskladuz njihovimidvojezi~ne {ole se ve~inoma uveljavlja in- zmo`nostmi. V dvojezi~nem vzgojno-izobra-tuitivno na~rtovanje jezikovnega znanja, ki `evalnem procesu je treba dose~i iste u~nenaj bi bilo splo{no veljavno in nespremen- cilje kot v enojezi~nih {olah, zato se zdi na~inljivo, kar samo po sebi ka`e na zelo po- pridobivanja znanj in vedenj v dveh jezikihmanjkljivo poznavanje sodobnega razvoja problemati~en, saj u~enje/pou~evanje v slab-jezikoslovja, zlasti spoznavnega, pragma- {e usvojenem jeziku (v manj{inskem jeziku)ti~nega in politi~nega jezikoslovja, ki dnevno ne zagotavlja razvoja kognitivnih zmo`nostiodkriva nove razse`nosti jezikovnega znanja na visoki ravni. Zato je treba pri ~im ve~ter s tem ustvarja vedno nove okoli{~ine za predmetihponuditiu~nejezikovneskupineinpouk. Ka`e pa tudi na povsem stati~en o njih ustrezno informirati u~ence in star{e.konceptjezika,napretiranopoudarjanjeslov- 3.5 ni~nih opisov pri formalisti~no zasnovanem Pri nejezikovnih dvojezi~nih strokovnihjezikovnem pouku, ki brez upo{tevanja predmetih bi bilo treba uvesti alternativnebistvenih ~love{kih dejavnikov in dejanskih dvojezi~ne modele: komplementarni timskipragmati~nih okoli{~in ne more biti temelj za dvojezi~ni u~ni model z enakovredno upo-u~ence osredinjenega jezikovnega pouka. rabo sou~nih jezikov, model z menjavo u~nihSlovni~no znanje jim tako predstavlja le jezikov po urah, temah, dnevih, model jezi-mno`ico jezikovnih omejitev pri jezikovnem kovne kopeli. pouku, pri katerem je jezik definiran kot cilj in ne kot sredstvo sporazumevanja, kaj {ele 3.6 spoznavanja, torej kot sredstvo za u~inko- Te`ave se pojavljajo tudi na podro~juvitej{o rabo jezika. U~inek tako zasnovanega didakti~nih sredstev: ni ustreznih strokovnihjezikovnegapoukajelahkoleodtujevalen,saj slovarjev, dvojezi~ne predmete pou~ujejo izu~enca ves ~as prepri~uje, da svojo mate- dvojezi~nih u~benikov in delovnih zvezkov,rin{~ino obvlada slab{e kot ve~inski jezik ki so zgolj prevodi slovenskih u~benikov.dru`benega okolja oz. da je sploh ne obvlada. Sestaviti bi bilo treba dvojezi~ne u~benike, kiS tem pa pri njem spodbuja le negativen bi upo{tevali jezikovno in kulturno dru-odnos do standardne variante manj{inskega ga~nost, sti~no situacijo, seveda na podlagijezika,karna koncu res pripelje do 49