Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
30. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568-569
570-571
572-573
574-575
576-577
578-579
580-581
582-583
584-585
586-587
588-589
590-591
592-593
594-595
596-597
598-599
600-601
602-603
604-605
606-607
608-609
610-611
612-613
614-615
616-617
618-619
620-621
622-623
624-625
626-627
628-629
630-631
632-633
634-635
636-637
638-639
640-641
642-643
644-645
646-647
648-649
650-651
652-653
654-655
656-657
658-659
660-661
662-663
664-665
666-667
668-669
670-671
672-673
674-675
676-677
678-679
680-681
682-683
684-685
686-687
688-689
690-691
692-693
694-695
696-697
698-699
700-701
702-703
704-705
706-707
708
Simpozij OBDOBJA30 Ducrot v okviru integrirane pragmatike,izrek I2. Hipoteza, ki jo postavljata, je, da v ki jo razlaga kot semanti~no vsebino v spo-jeziku samemobstajajo omejitve, ki vodijo to razumevalni situaciji, upo{teva fenomenepredstavitev. Da je lahko izrek I1 argument za sporazumevalnega namena, implikacije inizrek I , ne zado{~a, da se v I navaja izreke 2 1 polifonije (Ducrot idr. 1980; Ducrot, Ans-za odobritev, da sprejmemo I2. Jezikovna combre 1983). Ta veja pragmatike se jezgradba mora poleg tega izpolnjevati dolo- posebej obnesla pri raziskovanju besed, ki jih~ene pogoje, da lahko v diskurzu predstavlja na ravni obi~ajnih skladenjsko-oblikoslovnihargument za I . 2 raziskav te`ko celostno razlo`imo, la`e pa jihPo Moeschlerju (1985: 56) `e sama defi- razumemo v kontekstu izrekanja, zato so tenicija argumentacijskega odnosa ka`e na besede dobile ime pragmati~ni zaznamovalcimesto, ki ga ima ta v sporazumevanju: argu- (ang. discourse markers (Schiffrin 1983)) alimentacijski odnos je odnos med izrekom A, pragmati~ni povezovalci (ang. connecteurski predstavlja argument, in neko drugo jezi- pragmatiques (Roulet idr. 1985)). O njih bo vkovno enoto C, sklepom, kadar je A name- kontekstu argumentacije tekla beseda v nada-njen, da slu`i C. Ker argumentacija izvira iz ljevanju. ilokucije, tako kot ilokucija predstavlja na- merno, dogovorjeno in institucionalno deja- 2 Pragmatika in argumentacija v jezikunje. Argumentacija na ravni diskurza, ki namDejstvo, da je argumentacija namerna, je pomeni besedilo v kontekstu izrekanja, pote-bistveno za definicijo argumentacijskega od- ka, ~e predpostavljamo, da govor~eva diskur-nosa. ^e za izrek A trdimo, da je namenjen, zivna reprezentacija oz. to, kar si misli in vda slu`i sklepu C, to pomeni, da s tem pri- danem diskurzu izrazi, te`i k spreminjanjuznamo njegov namerni zna~aj, ki ga lahko naslovnikove reprezentacije glede danegarazlagamo na dva na~ina (Moeschler 1985: predmeta diskurza. Zato lahko razumemo, da56): argumentacijski cilj predstavlja ilokucijsko1. Namernost argumentacijskega dejanja namero. To je pristop Anscombrove in Du-lahko vidimo `e v dejstvu, da nek argument crotove {ole argumentacije v jeziku (1983).predstavimo z namenom, da slu`i dolo~e- Vokviru te {ole sta jezikoslovca in filozofanemusklepu, in nikdar izolirano. poleg govornega dejanja izpostavila tudi2. Namernost se lahko omeji na funkcijo argumentacijsko dejanje: govorec X je izrekelargumentacijskega dejanja: sogovorec pre- Aznamenom,daargumentiravpridC;Ajev pozna v govor~evem izrekanju namen argu- tem primeru argument, C pa sklep. mentacije. Glavna teza argumentacije v jeziku je, da obstajajo v pomenu izrekov vrednosti, ki jihJezikovna sredstva, ki jih na eni strani nemoremoskr~itinagoleinformativnevred-izjavljalec izbira za argumentacijo, na drugi nosti niti izpeljati iz osnovnej{ih informa-strani pa naslovnik prepozna kot zaznamo- tivnih vrednosti. Na teh temeljih sta Anscom-valce argumentacije, ka`ejo na dogovorjeni bre in Ducrot (1983: 8) postavila hipotezo, dazna~aj argumentacijskega dejanja. Argumen- so argumentacijske vrednosti prav takotacijsko dejanje je po teoriji argumentacije v temeljne in prisotne ter da soobstajajo zjeziku (Anscombre, Ducrot 1983; Moeschler informativnimi vrednostmi v pomenu `e od1985: 58) zdru`eno s tremi tipi argumenta- globinske strukture dalje. Argumentacija, kotcijskih zaznamovalcev: osnimi zaznamovalci si jo zami{ljata Anscombre in Ducrot (prav(primer (1)), operatorji (primer (3) a) in b)) in tam), zadovoljuje dva pogoja. Govorec argu-argumentacijskimi povezovalci. mentira, ko izreka izrek ali mno`ico izrekov(1) I , ki je namenjena temu, da dopu{~a drugiAle{ je zelo simpati~en. 1 406