Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
30. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568-569
570-571
572-573
574-575
576-577
578-579
580-581
582-583
584-585
586-587
588-589
590-591
592-593
594-595
596-597
598-599
600-601
602-603
604-605
606-607
608-609
610-611
612-613
614-615
616-617
618-619
620-621
622-623
624-625
626-627
628-629
630-631
632-633
634-635
636-637
638-639
640-641
642-643
644-645
646-647
648-649
650-651
652-653
654-655
656-657
658-659
660-661
662-663
664-665
666-667
668-669
670-671
672-673
674-675
676-677
678-679
680-681
682-683
684-685
686-687
688-689
690-691
692-693
694-695
696-697
698-699
700-701
702-703
704-705
706-707
708
Simpozij OBDOBJA30 kvaliteto izobra`evanja in pomenile padecsociolingvistiki oz. njegovo delovanje in raba izobra`evalnih standardov (Moran 2010: 13).v povezavi s psiholo{kimi dejavniki pri Koncept interdisciplinarnosti dejansko impli-psiholingvistiki. Druga~na pa je situacija pri cirazavesto specifi~nostiposameznihustanavljanju novih ved, ki se oblikujejo na disciplin in je lahko nastal, potem ko jetemelju interdisciplinarnosti. Primer tak{ne propadla vera v enovitost znanja in njegovegavede sta npr. komunikologija, ki je iz{la iz obvladovanja, ko so se posamezne disciplinesociologije, semiotike, filozofije in sorodnih ~edalje bolj krepile ter se je pojavila potrebaved, in prevodoslovje, ki v sebi zdru`uje med po vse mo~nej{em priznavanju njihovihdrugim elemente jezikoslovja, literarne vede, avtonomij in ko so bile nakazane mo`nosti,sociologije, informatike in drugih; nastanku da bi povezovanje med disciplinami lahkoslednjegasebomo nadrobneje posvetili prineslo nova spoznanja in nove uvide ternekoliko pozneje. tako omogo~ilo produkcijo novega znanja.Podobno kot formuliranje novih teorij je Interdisciplinarnost torej najprej predpostav-tudi ustanavljanje novih ved obi~ajno odgo- lja obstoj disciplin kot samostojnih sistemovvor na krizo (Kuhn 1996: 77), ki jo ob~utijo raziskovanja in znanstvenega spoznavanja, kiraziskovalci, nezadovoljni z obravnavo dane- delujejo vsaka znotraj svojih okvirov in sega predmeta znotraj neke vede. Pri tem se posve~ajo vsaka posebnim raziskovalnimnov, sinteti~en in ve~perspektiven pogled, vpra{anjem. Ker so raziskovalni predmetikakr{nega omogo~a sodelovanje med disci- med seboj nujno povezani – ~eprav na zeloplinami in ki izhaja iz prese~i{~a med njimi, razli~ne na~ine in v zelo razli~nih merah –,vsaj v dolo~enem smislu izka`e kot prednost tako kot je inherentno povezana celota real-in dejansko je to, kar interdisciplinarno vedo nosti, ki je dostopna znanstvenemu spozna-opravi~uje, pogosto ravno poglobljen interes nju, je razumljivo, da ima disciplinarnaza predmet, ki je bil dotlej prou~evan z manj delitev za posledico med drugim potrebo popozornosti in ki tako dobi mo`nost, da z preseganju po posameznih vedah razdrob-obrobja obravnave preide v sredi{~e (Kaindl ljenega znanja in poskuse, da se ta fragmen-2004: 58). Temeljno vpra{anje je, kak{no je tarnostpremaga z novim medsebojnimpri interdisciplinarnih vedah razmerje med povezovanjem disciplin, bodisi v okviru ved,vedami,izkaterihnovavedaizhaja,inkak{na ki {e naprej ohranjajo svoje staro razisko-je njena avtonomija v odnosu do teh ved. valno jedro in ime, bodisi v okviru novih ved,Kot je bilo `e nakazano, pa interdiscipli- ki se formirajo ravno na osnovi interdisci-narnost ne odseva zgolj notranjih, vsebinskih plinarnegavzorca prou~evanja izbranegapotreb po preurejanju znanja, temve~ je predmeta. Zgled za prvo bi npr. lahko bilanavadno hkrati odraz razmerij mo~i v uprav- sociolingvistika ali psiholingvistika, ki neljanju znanosti ali tudi povsem pragmati~nih veljata za avtonomni vedi, nastali – kot bipotreb po reorganizaciji posredovanja znanja lahko sklepali iz njunih imen – po more-v izobra`evalnih ustanovah. V ozadju kate- bitnem kri`anju med sociologijo oz. psiho-goriziranja znanja in ustanavljanja novih ved logijo in jezikoslovjem, temve~ za poddisci-so namre~ vselej tudi igre nadvlade, vpliva in plini jezikoslovja. Njuno raziskovalno bistvointeresov ter zahteve po specialisti~nem in namre~ ostaja jezikoslovno, predponi pa ka`e-u~inkovitej{em izobra`evanju strokovnjakov ta na integracijo jezikoslovne perspektive inza opravljanje posebnih ekspertnih nalog – nekegadrugegaraziskovalnegapogledaternavse to ima obi~ajno posledice tudi na ravni obravnavanjevpra{anj,kisicerzadevajojezikfinanciranja znanosti in raziskovanja. Etabli- kot osrednji predmet opazovanja, toda vranje nove vede, ki je danes po svoji naravi odnosu do nekaterih posebnih dimenzij,lahko le interdisciplinarna, pomeni legiti- kot sta njegovo dru`beno pojavljanje primacijo specifi~nega znanja o raziskovalnem 352