Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
30. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568-569
570-571
572-573
574-575
576-577
578-579
580-581
582-583
584-585
586-587
588-589
590-591
592-593
594-595
596-597
598-599
600-601
602-603
604-605
606-607
608-609
610-611
612-613
614-615
616-617
618-619
620-621
622-623
624-625
626-627
628-629
630-631
632-633
634-635
636-637
638-639
640-641
642-643
644-645
646-647
648-649
650-651
652-653
654-655
656-657
658-659
660-661
662-663
664-665
666-667
668-669
670-671
672-673
674-675
676-677
678-679
680-681
682-683
684-685
686-687
688-689
690-691
692-693
694-695
696-697
698-699
700-701
702-703
704-705
706-707
708
Simpozij OBDOBJA30 slovenike, t.j. besedila, ki izpri~ujejo zgodnjoTEI. Tu je predvidena vrsta elementov XML rabo na{ega jezika v uradnih postopkih predza podrobno strukturiranje podatkov o roko- sodi{~i in drugimi oblastmi. Sem spadajopisih, skupaj s primeri dobre rabe. Podatki za zlasti razglasi, prisege, inventarji, volila inopis vsakega rokopisa po smernicah TEI so podobne listine v sloven{~ini. Za objavo inmedseboj metodolo{ko striktno lo~eni v {tiri znanstveno pojasnitev slovenskih priseg,ve~je (notranje dalje razvejene) sklope: iden- katerih ustvarjalec so bile mestne oblastitifikator rokopisa, vsebina rokopisa, njegov (Golec 2009), je bila potrebna temeljitafizi~ni (kodikolo{ki) opis, metapodatki o historiografska raz~lemba ustanov, ki so tesamemzapisu(kdojeopispripravilalidopol- listine ustvarile, in pravnih postopkov, v kate-nil, kdaj, kje). S pomo~jo te sheme v ozna~e- rih so se uporabljale, ter njihova primerjava zvalnem jeziku XML je bilo mo~ opise drugimi podobnimi uradovalnimi besedili.rokopisov zajeti na enak na~in kakor v sorod- V tem primeru je slovenisti~nemu gradivunih, ~eprav po obsegu mnogove~jihprojektih podala potrebno pojasnitev {ele klasi~nav drugih evropskih dr`avah (Manuscripto- historiografska metoda, dopolnjena z ele-rium, eCodices idr.). mentijezikoslovne analize, zlasti pravopisnih8. Tako urejene in podrobno strukturirane posebnosti. zapise je bilo treba postaviti {e v spletno 6. Da bi se pribli`ali razjasnitvi genezeaplikacijo, ki bo podatke skupaj z digitalnimi nekega rokopisa – ali vsaj dobri hipotezi oslikami rokopisov zmogla procesirati in njej –, je treba njegov nastanek tako krajevnopredstaviti uporabniku na zaslonu. Tu torej ne umestiti kakor ~asovno dolo~iti. Ve~ jegre ve~ za ozna~evanje (mark-up), temve~ za primerov, ko za tak{no umestitev nimamospletno tehnologijo, povezano z iskanjem, prav nobene druge opore kakor edinole histo-obdelavo in prikazom podatkov. Uporabljena ri~no-jezikoslovno in dialektolo{ko raz~lem-je bila platforma Fedora Commons, ki je bo. [e preden bi bili izsledki tak{ne analizeodprtokoden sistem za upravljanje z razno- pomembni z vidika sistemskega orisa jezi-liko vsebino. Fedoro Commons smo izbrali, kovnega razvoja sloven{~ine, so `e pomemb-ker je sistem tehnolo{ko ustrezen, saj podpira ni kot dejavnik za podrobnej{o ubikacijoupravljanje digitalnih dokumentov, zapisanih (prostorsko umestitev) in datacijo rokopis-kot XML, temelji na sprejetih standardih, je nega besedila. Na{ega glavnega cilja – opisazasnovan kot odprta koda in ima {iroko bazo rokopisa – brez tak{ne jezikoslovne analizeuporabnikov in dokumentacije, saj je v zad- pogosto ni mogo~e dose~i. njih letih postal de facto standard za odprte 7. Opis rokopisa je torej zaporedje in sin-digitalne arhive, zbirke in knji`nice. Sistem teza ve~ analiti~nih korakov, v katerem razno-temelji na dokumentih XML, tako da je bilo like podatke sistemati~no uredimo po dolo~e-treba narediti skripte za pretvorbo dokumenta nemsmiselnemredu.Tepodatke,pridobljeneTEI v digitalne objekte sistema in izhodne v na{i raziskavi, smo `eleli posredovati naskripte za pretvorbo objektov v HTML. spletu. Zato jih je bilo treba zajeti v ustreznoMo`nosti integracije z iskalno knji`nico tehnologijo, ki bi bila skladna z njihovo no-Lucene in vmesnikom SoLR smo izkoristili tranjo sistematiko. Kakor na podro~ju znan-za gradnjo zmogljivega poizvedovalnega si- stvenokriti~nih izdaj so tudi za opis rokopisovstema (Erjavec idr. 2011). najbolj{e tehnolo{ke in uredni{ke re{itve9. Osnovni podatki o rokopisu so z vsem predlagane v smernicah konzorcija Texttem zbrani in ugotovljeni, pregledno pred- Encoding Initiative(TEI 2011). Raznestavljeni skupaj z digitalnimi slikami izvir- evropske filolo{ke tradicije so razvile raznenika, kjer so ti na voljo. Toda krog razisko- doktrine o opisu rokopisov. Skupno jedro tehvanja {e zdale~ ni kon~an, ravno nasprotno. doktrin pa je zajeto v 10. poglavju smernic^e raziskujemo dalje, najdemo npr. drug, 340