Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
30. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568-569
570-571
572-573
574-575
576-577
578-579
580-581
582-583
584-585
586-587
588-589
590-591
592-593
594-595
596-597
598-599
600-601
602-603
604-605
606-607
608-609
610-611
612-613
614-615
616-617
618-619
620-621
622-623
624-625
626-627
628-629
630-631
632-633
634-635
636-637
638-639
640-641
642-643
644-645
646-647
648-649
650-651
652-653
654-655
656-657
658-659
660-661
662-663
664-665
666-667
668-669
670-671
672-673
674-675
676-677
678-679
680-681
682-683
684-685
686-687
688-689
690-691
692-693
694-695
696-697
698-699
700-701
702-703
704-705
706-707
708
Simpozij OBDOBJA30 jezikovnega prilagajanja je zasnovana najezika ter s tem za pre`ivetje in razvoj skup- dejstvu, da govorci izbiro jezikovnih sredstevnosti. ter na~in sporo~anja prilagajajo sogovorcu inIzvedbene ina~ice modela so bile uporab- pri tem ustrezno spreminjajo svoje govornoljene med Slovenci v Italiji, Avstriji in na obna{anje. V splo{nem gre za nezaveden po-Mad`arskem, pa tudi v narodno me{anih jav, ki poteka v smeri primikanja (konver-okoljih v Sloveniji. gence) ali odmikanja od govora sogovorca3.3 Ob prestopu z makrosociolingvisti~ne (Le Page, Tabouret Keller 1985). V ve~je-ravni analize na mikro raven velja opozoriti zi~nih okoljih prilagajanje odra`a tudi go-na divergenco med etni~no pripadnostjo na vor~evorazumevanjeodnosovmedetnijamiveni strani ter sporazumevalno zmo`nostjo in stiku. Teorija je grajena na podmeni, dadejavnostjo na drugi. Kadar gre za premike v pripadniki skupin primerjajo svoj dru`beniidentiteti posameznika, ni mogo~e enozna~no polo`aj s polo`ajem drugih skupin ter `elijotrditi, da gre jezikovna preusmeritev (opu{~a- biti pozitivno ovrednoteni kot posebna sku-nje jezika prednikov) pred etni~no preusme- pina. Pripadniki dru`beno podrejenih skupinritvijo (izjavljanjem/ob~utenjem pripadnosti `elijo vzpostaviti pozitivno identiteto bodisi zk drugi etniji) niti da premiki po pravilu asimilacijo, redefinicijo lastnih vrednot bo-te~ejo v obratni smeri. Posebno delikatno je disi s tekmovalnostjo. Koncept vitalnosti jevpra{anje etni~nih in jezikovnih prioritet, zgrajennafunkcijahinpresti`ujezikaetni~nekadar gre za osebo iz me{anega zakona. To- skupnosti. Model etnolingvisti~ne vitalnostivrstne raziskave so bile narejene v Slovenski vklju~uje tri sklope spremenljivk: statusneIstri ter med Slovenci v Italiji, v modificirani oz. socialnoekonomske, etnodemografske terobliki pa tudi v drugih narodno me{anih spremenljivke institucionalne podpore, ki soobmo~jih na obeh straneh slovenske meje. zasnovane kot subjektivne kategorije, namre~Procesi opu{~anja jezika so zna~ilni zlasti kotpercepcijainprimerjavalastnegapolo`ajaza etnije, ki `ivijo v neuravnote`enem dru`- s polo`ajem druge skupnosti. benem polo`aju. Tak{na je izku{nja ve~ine Kombinacija navedenih teoretskih pristo-manj{inskih skupnosti. V razmerah urav- pov omogo~a analizo sociopsiholo{kih vidi-note`enega dru`benega polo`aja, zlasti tam, kov jezikovnega stika ter razmerij medkjer se pojavlja dvosmerna dvojezi~nost jezikominetni~noidentiteto. Razkriva vidike(dvojezi~ni so, vsaj do dolo~ene ravni, tudi jezikovnega polo`aja, ki so posledica ekspli-pripadniki ve~inske skupnosti), je mogo~e citnega ali implicitnega na~rtovanja statusaglede polo`aja jezika manj{ine predvideti jezikov v stiku na dolo~enem obmo~ju.zlasti ohranitvene in razvojne trende. V zad- Ti strukturni dejavniki (spremenljivke) usmer-njem ~asu smo vse pogosteje pri~a pojavu jajointenzivnostetnojezikovne vitalnostietni~ne revitalizacije manj{inskih skupnosti, manj{in. Etnojezikovna vitalnost je ozna~enapri katerih so se (vsaj na prvi pogled) mnoge kot lastnost etni~ne (jezikovne) skupineetni~ne poteze, med njimi tudi jezik, `e (v na{em primeru narodne manj{ine), da se vizgubile, danes pa ponovno vzpostavljajo medskupinskihrazmerjihobna{akotposebnasvojo izvorno etni~no in jezikovno istovet- in razvidna kolektivna celota (Giles 1977).nost. Ob tem se zdi, da je klju~na to~ka o`iv- Skupine s {ibko vitalnostjo izgubljajo zmo`-ljanja opu{~enega jezika vzpostavitev med- 7 nost razlikovanja od drugih skupin. Ve~jageneracijske jezikovne kontinuitete. vitalnostpredvidoma pomeni tudi ve~joKombinacija navedenih teoretskih pri- mo`nost za ohranjanje in razvoj njenegastopov omogo~a analizo sociopsioholo{kih 7 Spodbuden primer pomeni o`ivljanje sloven{~ine v Bene{ki Sloveniji, optimisti~ni pa so tudi revitaliza- cijski trendi v slovenskem Porabju. 334