Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
30. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568-569
570-571
572-573
574-575
576-577
578-579
580-581
582-583
584-585
586-587
588-589
590-591
592-593
594-595
596-597
598-599
600-601
602-603
604-605
606-607
608-609
610-611
612-613
614-615
616-617
618-619
620-621
622-623
624-625
626-627
628-629
630-631
632-633
634-635
636-637
638-639
640-641
642-643
644-645
646-647
648-649
650-651
652-653
654-655
656-657
658-659
660-661
662-663
664-665
666-667
668-669
670-671
672-673
674-675
676-677
678-679
680-681
682-683
684-685
686-687
688-689
690-691
692-693
694-695
696-697
698-699
700-701
702-703
704-705
706-707
708
Simpozij OBDOBJA30 preobse`en, zato smo se odlo~ili zajeti samonpr. freska, refo{k, drevored, v to skupino pa tiste termine, ki so za turisti~ni diskurz takobi lahko uvrstili {e splo{nej{e termine, kot je zna~ilni in pogosti, da je njihova vklju~itev vnpr. kopalnica. Omenjene dileme lahko smi- slovar upravi~ena; v slovar pa nismo vklju-selno predstavimo na primeru gesla 3S-turi- ~evali vseh tistih, ki bi glede na podro~je smi-zem, ki je kalk angle{kega 3S tourism, kjer selno spadali v okvir terminolo{kih slovarjev3S ozna~ujejo kolokacijo sea, sand and sun z omenjenih podro~ij, npr. v arhitekturni ter- 1 (morje, pesek in sonce). Termin 3S-turizem minolo{ki slovar. Ta odlo~itev je utemeljenaje bil s strani uredni{ke ekipe nedvomno tudi na odlo~itvi o ciljni publiki slovarja, ki jeprepoznan kot termin, saj ozna~uje vrsto namenjen predvsem podro~nim in jezikov-turizma, razprave pa so tekle o tem, ali bi nim strokovnjakom ter drugim (ob~asnim)potemtakem med gesla morali uvrstiti tudi ~lanom turisti~ne diskurzivne skupnosti, {elemorje, pesek in sonce? Dodatno je k temu sekundarno pa tudi splo{ni javnosti (kjer boprispevala {e temeljna zasnova korpusa, na po predvidevanjih za slovar tudi manj zani-katerem temelji slovar, po katerem so bila manja). besedila za korpus zajeta iz slovenskega go- Napodlagi urejenih seznamov gesel se jevornega podro~ja, torej v najve~jem obsegu s uredni{ka ekipa lotila urejanja posameznihpodro~ja Republike Slovenije, zamejstva in gesel s pomo~jo uporabni{kega vmesnika zaizseljenstva, poleg tega je bila ena od funkcij urejanje slovarskih gesel Termania (Amebisprojekta v podatkovno bazo na enem mestu 2010). Gesla so bila razvr{~ena in urednikomzajeti tudi slovensko naravno in kulturno dodeljena glede na posamezne vrste turizma,dedi{~ino. Omenjena zasnova bi lahko tudi s ~imer smo `eleli zagotoviti vi{jo ravenpri izboru kandidatov vplivala na to, da sta doslednosti oz. celostnosti pri urejanju. Odlo-npr. jota ali bobi~i relevantna turisti~na ter- ~itev, katere leksikalne enote vklju~iti vmina, juha pa ne. slovar in katere ne, je zaradi nejasno za~rtanihTako je bila v razpravi sprejeta odlo~itev, meja med splo{nim in strokovnim jezikomda se poleg terminov s podro~ja turisti~ne seveda v dolo~eni meri subjektivna, kot jeindustrije in infrastrukture v slovar zajame opisano `e zgoraj (Logar Berginc, Vintarpredvsem tiste termine z drugih podro~ij, za 2008). Kljub zgoraj navedeni na~elni odlo-katere je, ko so uporabljeni na podro~ju ~itvi o tem, kako {iroko naj zajamemo posa-turizma, zna~ilen dolo~en pomenski prenos meznoizrazje, so se ob posameznih termino- lo{kih kandidatih oblikovale razprave o tem,oz. niansa. Temu primerno so se prilagodile katerikandidatiizpolnjujejopogojezatudi definicije, saj se nam je praksa prepiso- termine in kateri ne. Nekateri sodelavci so sevanja definicij iz splo{nih referen~nih virov, tako zavzemali za vklju~itev o`jega naborakot je npr. Slovar slovenskega knji`nega jezi- gesel, kot so gost, turist, no~itev, namestit-ka(SSKJ),~etudiznavedbovira,zdelanepo- vene zmogljivosti, predsezona, delni turi-trebno podvajanje informacij, ki v ni~emer ne sti~ni proizvod, primarna turisti~na ponudba,podaja nove vsebine, aplicirane na podro~je torej terminov, ki so v izraziti meri prihajaliturizma. Odlo~itev lahko nazorno predsta- predvsem s podro~ja turizma v o`jem pome-vimo s terminom turizem kot gotovo enem nu besede, spet drugi so zagovarjali {ir{inajbolj temeljnih terminov s tega podro~ja. pristop, ki naj v urejanje zajame tudi gesla, kiLeksem turizem je seveda zabele`en tudi v sicer prihajajo z drugih predmetnih podro~ij,Slovarju slovenskega knji`nega jezika: 1 Pri tem izrazu gre sicer za terminolo{ko kalkiranje, saj angle{ki sea, sand in sun v sloven{~ino prevajamo z morje, pesek in sonce, torej bi ga morda lahko slovenili z izrazom MPS-turizem ali turizem MPS. Vjezikovni rabi, tudi v strokovnih besedilih, je uveljavljen izraz 3S-turizem, v glavnem brez vezaja. 316