Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
30. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568-569
570-571
572-573
574-575
576-577
578-579
580-581
582-583
584-585
586-587
588-589
590-591
592-593
594-595
596-597
598-599
600-601
602-603
604-605
606-607
608-609
610-611
612-613
614-615
616-617
618-619
620-621
622-623
624-625
626-627
628-629
630-631
632-633
634-635
636-637
638-639
640-641
642-643
644-645
646-647
648-649
650-651
652-653
654-655
656-657
658-659
660-661
662-663
664-665
666-667
668-669
670-671
672-673
674-675
676-677
678-679
680-681
682-683
684-685
686-687
688-689
690-691
692-693
694-695
696-697
698-699
700-701
702-703
704-705
706-707
708
Simpozij OBDOBJA30 Evald Flisar, Ale{ ^ar, Andrej Blatnik, Mar-je bila kontroverzna in je nasprotovala ideali- jan Tom{i~ in Katarina Marin~i~ so samo ne-sti~nim psiholo{kim tendencam (Dilthey, kateri izmed slovenskih sodobnih pisateljevHusserl, Binswanger), vendar je postala psihologizirane in subjektivizirane proze.nerazdru`ljiva prvina psiholo{ke tradicije, ki Psiholo{ko v prozi Vlada @abota zajemasta jo med drugim izoblikovala Fechner in skoraj vse ravni in strukturne elemente dela,Herbart (Dybel 1990: 170–171). V 60. letih vklju~no z njegovo vsebino in obliko. Pro-sta se Lacan in Kristeva sklicevala na Freu- jekcija in recepcija dela, vrsta pripovedi,doveopombevkontekstujezika;vkoncepciji fiktivni svetovi, konstrukcija literarnega likaustvarjalnosti sta zdru`ila ekspresijo neza- in njegovih notranjih svetov predstavljajovednega z vpra{anjem znakovne manifesta- stopnjo anga`iranosti mentalnih struktur vsehcije nezavednega (Mitosek 2004: 195). subjektov literarne komunikacije. LiterarniKot pi{e Dybel (1990: 169), je predmet lik v @abotovi prozi zahteva podrobno psi-psihoanaliti~ne interpretacije smisel, ki je pri- holo{koanalizo,kirazkrije,dasetavprocesusoten v razli~nih psiholo{kih pojavih. Umet- iskanja lastne identitete pri odkrivanju za-nost odkriva plat nezavednega, ki je ~loveku vestnih, podzavestnih in nezavestnih vsebinneznana domena njegovega uma in ~utov. giblje po meandrih lastne psihe. Zato se zdiLiterarna dela so sinteza, sredi katere je junak interpretacija @abotove proze preko psiho-kot celota vedenj, motiviranih na razli~nih analize in psihologije ega (Freud, Jung,nivojih, kjer spoznanje osebe vodi k razsta- Adler, Fromm) najbolj komplementarna invitvi psihi~ne strukture na prvotne dele. iz~rpna. V njegovih delih to potrjuje pri-Literarno delo je torej posrednik dolo~ene sotnost o~itne in neo~itne vsebine, prvin sanjresni~nosti, ki je sama na sebi samoumevna in izmi{ljije ter raznolikih psihi~nih stanjza ustvarjalca. Naloga psihoanalize kot vede literarnega lika. Dela tvorijo prostor za pred-onagonih, sanjah in fantazijah je vrniti racio- stave, misli, asociacije, fantazije, spomine, kinalni smisel resni~nosti, predstaviti meha- jih pozunanjajo izpovedni subjekti, izgubljeninizme, ki vodijo osebe. Na ta na~in ima v svetu literarnih likov. literatura racionalizirajo~o-spoznavno funk- Psihoanaliti~ne koncepcije literature socijo (Mitosek 1997: 190–191). nastale pod vplivom razvoja humanistike vV @abotovih delih je literarni lik enota, 20. stoletju, kar je povezano s kritiko, ne pa znjegova stopnja sestavljenosti, razvitosti in zavrnitvijo psihologizma. Na prelomu 19. inpreoblikovanosti v odnosih z drugimi deli 20. stoletja je bila psihologija kot znanost vbesedila pa je prvina, ki oblikuje fabulo; je razcvetu, o ~emer pri~a razvoj psihologijekonstrukcija in njeno ponavljanje se pojavlja lika ali behaviorizma. Najve~ji prelom je bilov subjektivnosti zaznave in ~utne izku{nje. odkritje nezavednega in sublimacijskih pro-Arhetipski junak v kontekstu individuali- cesov, ki dolo~ajo meje kulturnih vzorcevsti~nih oblik izra`anja emocij, sanj, do`iv- (Mitosek 2004: 182). Predhodnik na temljajev, misli, njihov na~in izku{anja pa je podro~ju je bil Freud, njegovi nasledniki paposledica znotrajbesedilnih fabulativnih po- sorazvijali misel v dveh smereh: Jung, Adler,stavitev in aktivnosti vseh oseb literarne Rank, Sachs in Fromm so iskali dru`benekomunikacije. Na~in gibanja lika in njego- podlagesimbolikenezavednega;predstavnikivega obstoja v predstavljenem svetu dolo~ajo literarne psihoanalize (Bonaparte, Baudouin,trina~ela: prijetnost, resni~nost in ambi- Bodkin in Sartre, ki se je prav tako navezovalvalenca (Pospiszyl 1991), ki so pogojena z na to smer) so se {e naprej ukvarjali snagoni smrti in ljubezni. Junak do`ivlja v semantiko umetnosti in so dojemali literaturoodnosu do sebe in sveta strah: strah pred kot red simbolov ali slik in ne kot sistemkrvoskrunstvom in kastracijo. Med popu- besed v izjavi. Freudova teorija nezavednega{~anjemlastnemunagonu,zavra~anjem 173