Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
30. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568-569
570-571
572-573
574-575
576-577
578-579
580-581
582-583
584-585
586-587
588-589
590-591
592-593
594-595
596-597
598-599
600-601
602-603
604-605
606-607
608-609
610-611
612-613
614-615
616-617
618-619
620-621
622-623
624-625
626-627
628-629
630-631
632-633
634-635
636-637
638-639
640-641
642-643
644-645
646-647
648-649
650-651
652-653
654-655
656-657
658-659
660-661
662-663
664-665
666-667
668-669
670-671
672-673
674-675
676-677
678-679
680-681
682-683
684-685
686-687
688-689
690-691
692-693
694-695
696-697
698-699
700-701
702-703
704-705
706-707
708
Simpozij OBDOBJA30 (tj. povezav med premisami (argumenti) in2.2 Toulminov model argumentacije sklepi): 1) logi~ni, kjer gre za nujne inToulminova monografija The Uses of univerzalne argumente; 2) dialekti~ni, kjerArgument je verjetno najvplivnej{e posa- gre za splo{ne argumente, tj. take, ki dopu-mezno delo za razvoj sodobne teorije argu- {~ajo izjeme; 3) retori~ni, kjer gre za argu-mentacije. Za avtorja je primarna funkcija mente, ki so prepri~ljivi in prepri~evalni zaargumentov upravi~evanje dolo~enega skle- dolo~eno konkretno ob~instvo in kot takipa, ki ga v osnovni argumentativni situaciji povsem naklju~ni (@agar 2000: 450–453).argumentator podvr`e presoji naslovnika. Za Retori~na paradigma je argumentacijo razu-tak{no razumevanje formalnologi~ni (geome- mela kot prepri~evanje ob~instva v specifi~nitri~ni) model argumentacije ni ustrezen, zato situaciji,10 logi~na pa kot brez~asno doka-ga nadomesti z modelom v {estih korakih, zovanjezneizpodbitnimiinvednoveljavnimioblikovanim po analogiji s pravoznanstvom: resnicami. Ko se je retorika, katere osrednji1) argumentator postavi dolo~eno trditev namen je bilo pou~evanje tehnike u~inko-(sklep); 2) podpre jo z dolo~enim dejstvom vitega javnega nastopanja, v srednjem veku(argumentom); 3) med trditvijo in dejstvom spojila s poetiko in tako postala vezana le navzpostavi povezavo z utemeljitvijo, ki ima umetnost okra{evanja, je njeno ukvarjanje zobliko ~e (dejstvo), potem (trditev) ter se od argumenti za~ela prevzemati logika, ki jedejstva razlikuje po svoji implicitnosti in povzdignilavrednotoo~itnosti(Bartheshipoteti~nosti; 4) trditev po potrebi omili z 1990: 23–52), pribli`no od polovice 19. sto-modalnimi kvalifikatorji (npr. verjetno, naj- letja dalje pa je za analiziranje argumentacijebr`, morda); 5) navede pogoje zavrnitve, tj. uporabljala le {e matemati~ne postopke, tj.primere, v katerih trditev ne velja; 6) uteme- prevajanjedekontekstualiziranenaravneljitev podpre z oporo, ki je za razliko od ute- govorice v simbole, abstrahirano prikazo-meljitve izra`ena v kategori~nih dejstvenih vanjeoblikpovezavemedargumentiinsklepiizjavah (Toulmin 1958: 97–106). ter preverjanje veljavnosti teh oblik glede naDrugapomembnostjeprou~evanje formalne odnose mednjihovimi(simbolizira-(ne)odvisnosti vidikov argumentacije od pod- nimi) sestavinami (Johnson, Blair 1996: 4,ro~ij njenega pojavljanja, t. i. argumentativ- 11 Logi~na 77–81; Johnson 2000: 232–233). nih polj. Od polja do polja naj bi se razli- definicija, za katero je argumentacija (le)kovalevrsterazlogov,potrebnezaupravi~itev povezava argumentov in sklepov, v katerisklepa – da je dolo~en argument lahko upo- argumenti podpirajo sklep, je strukturna{tevan kot mo`na podpora sklepu, mora torej (Johnson 2000: 146). Konec 50. let 20. sto-spo{tovati dolo~ene kriterije oz. standarde letja se pojavijo alternativni pogledi nekaterihpolja, kjer se pojavlja. Od polja so tako teoretikov, nastali na podlagi nestrinjanja s t. i.odvisni vsi kanoni ocenjevanja argumentov, formalno logiko (ime izhaja iz logi~nekar mo~no odstopa od logi~nega razume- osredoto~enosti na obliko argumentacije), kivanja, ki si prizadeva za vzpostavitev enotnih so s~asoma vplivali na oblikovanje sodobnih(oblikovnih) standardov za argumente z raz- teoreti~nih smeri; njihove bistvene zna~il-li~nih podro~ij, torej za en sam, univerzalen nosti povzemamo v nadaljevanju. niz kriterijev (prav tam: 14–15, 36–39). 10 Argumente je videla kot sredstvo prepri~evanja z logosom (razumom), zanimala pa sta jo tudi prepri~evanje z ethosom (govor~evo podobo) in pathosom (vplivanjem na poslu{al~eva ~ustva) (Barthes 1990: 82–83). 11 Za podroben prikaz logi~nih postopkov analiziranja argumentacije gl. [uster 1998: 79–102, 107–168. 101