Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
27. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568-569
570-571
572-573
574-575
576-577
578-579
580-581
582-583
584-585
586-587
588-589
590-591
592-593
594-595
596-597
598-599
600-601
602-603
604-605
606-607
608-609
610-611
612-613
614-615
616-617
618-619
620-621
622-623
624-625
626-627
628-629
630-631
632-633
634-635
636-637
638-639
640-641
642-643
644-645
646-647
648-649
650-651
652-653
654-655
656-657
658-659
660-661
662-663
664-665
666-667
668
besedila kazal pomen slovni~nih pravil, ob tem pa naj bi u~enci spoznavali tudi lep na~in izra`anja in se ga navadili posnemati. Prav govorne vaje ob klasi~nih vzorih, ki so pridobitev humanizma, naj bi omogo~ile uresni~itev tega cilja. Na ljubljanski stanovski {oli so v ~asu Frischlina posku{ali to dose~i pri bralnih vajah z memori- ranjem posameznih latinskih stavkov, izrekov, lekcij iz Cicerona, Terenca, Vergila in Ovida, z vadenjem Demostenovih govorov, z recitiranjem dialogov in s kome- dijami z razdeljenimi vlogami ter z disputacijami.22 Zelo pogoste in raznolike so bile pisne vaje. Protestantski pedagogi so namre~ menili, da je {e tako slabo branje brezplodno, ~e prebranega ne utrdimo s pisnimi vajami. Pisne vaje so se pri~ele z vajami v pisanju, ko so u~enci `e brali cele besede. Br` ko so se nau~ili pisati latinske in nem{ke ~rke, je moral u~itelj u~ence `e opozoriti na pravopisne napake, uporabo lo~il in velike za~etnice. Na tej stopnji pisnih vaj so u~enci besede in stavke prepisovali s table ali iz u~benika in {e niso sami sestavljali stavkov, na vi{ji stopnji vaj pa so `e morali sami s prevodom oskrbeti tekst, ki so ga zapisovali, torej `e lahko govorimo o stilisti~nih vajah. Pri tem so obravnavane lekcije ve~inoma prevajali v nem{~ino in nato nazaj v latin- {~ino. Pomen, ki so ga protestantski u~itelji pripisovali zapiskom u~encev, se lepo ka`e tudi v mnogih zvezkih oziroma bele`kah, ki jih {olski redi navajajo na koncu dolo~il za posamezne razrede, pa tudi v dolo~ilih, naj nadzorniki pri izpitih pregle- dajo zvezke u~encev. Vse navedene oblike u~nih aktivnosti so od u~encev zahtevale ~imve~u~enjanapamet.Dapabisiu~encimoglizapomnititakoobse`nokoli~ino u~ne snovi, so protestantski {olniki skrbeli za sistemati~no ponavljanje. Na ljubljanski stanovski {oli so se morali u~enci od uveljavitve Frischlinovega {olskegaredavletu1584daljeu~itinapametslovenski,nem{kiingr{kiBrenzovter nem{ki in latinski Luthrov katekizem, nedeljske evangelije v nem{~ini in latin{~ini, psalmevsloven{~ini,nem{~ini,latin{~ini in gr{~ini, latinske besede z nem{kim pre- vodomizBohori~evegainJunijevegaslovarja,izKatonainpsalmov,latinskeizreke iz Heydna, Katona in Cicerona, dialoge iz Castillionija in Terencija, Vergilove pastorske pesmi, zglede za sklanjatev in spregatev v latin{~ini in gr{~ini ter pravila oblikoslovja, sintakse, prozodije, dialektike in retorike, definicije iz aritmetike in glasbene teorije ter celo pravila vedenja. Prav zaradi obsega snovi, ki so se jo morali u~enci nau~iti na pamet, je preverjanje znanja u~encev zavzemalo mnogo ve~ u~nega ~asa kot razlaga u~ne snovi. Glavni del poti do novega znanja, namre~ u~enje na pamet, je moral prehoditi u~enecsamizven{ole,doma.Protestantski{olnikisosiprizadevaliorganiziratipre- verjanje znanja na tak na~in, da so se u~enci – ob poslu{anju sou~encev – {e kaj 23 Vzgojna sredstva protestantske stanovske {ole po uvedbi Frischlinovega nau~ili. {olskega reda v protestantski stanovski {oli v Ljubljani so bila v celoti podrejena kon~nemu vzgojnemu smotru: vzgojiti ljudi, ki bodo branili in {irili novo vero- 22Schmidt 1952: 132–134. 23Prav tam, 142–144. 566 OBDOBJA27