Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
27. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568-569
570-571
572-573
574-575
576-577
578-579
580-581
582-583
584-585
586-587
588-589
590-591
592-593
594-595
596-597
598-599
600-601
602-603
604-605
606-607
608-609
610-611
612-613
614-615
616-617
618-619
620-621
622-623
624-625
626-627
628-629
630-631
632-633
634-635
636-637
638-639
640-641
642-643
644-645
646-647
648-649
650-651
652-653
654-655
656-657
658-659
660-661
662-663
664-665
666-667
668
3 (Ne)zvestobnost tolma~enja glede na medjezikovno dejanskost @e na prvi pogled je o~itno in z natan~nej{o analizo se {e potrdi, da je v pri- merjavi z drugimi poglavji v slovnici skladnja v celoti naslonjena na Melanchthona. Bohori~jeprirejalMelanchthonovoskladnjopopostopkih:1.znaslovominoznako razdelka opi{e vsebino posamezne obravnave, 2. navede Melanchthonov primer, 3. ga prevede v sloven{~ino, 4. komentira slovenski prevod in ozna~i njegovo more- bitno odstopanje od latinskega ali popolno ujemanje z njim. Pri vsem tem je po- membno povzeti, kar je bilo `e v dosedanjih razpravah bolj ali manj eksplicitno izra`eno,dajetuvodilnaBohori~eva`eljaoz.namendokazati,dalahkointudikako lahko v sloven{~ini izrazimo vse, kar je v latin{~ini. Veliko nevarnej{a pa je `elja po skladnosti sloven{~ine z latin{~ino. Seveda imajo vsi ti medjezikovni komentarji kot kontrastivni zametki obravnav navadno tudi ve~jo sporo~anjsko vrednost; {e ve~ji dose`ek in nadgradnja so zbolj{ani nedobesedni prevodi v sloven{~ino. Lahko celo trdimo, da so Bohori~evi kontrastivni komentarji zelo korektni v smislu, da upo{te- vajo vse mo`nosti prevajanja in celo neprevedljivost (Aha~i~ 2008: 12–13). Bohori~ zlasti pri skladnji priznava svojo vlogo tolma~a, ki upo{teva vse medjezikovne razlike in jih pozitivno sprejema kot samosvoje osamosvojene jezikovne lastnosti, s ciljem govoriti in pisati ~imbolj lepo, ~isto in pravilno kranj{~ino oz. sloven{~ino. B. Pogorelec (1983/84: 216) ugotavlja, da ob poudarjanju Melanchthonove vlo- ge in tudi morebitnih vplivov tedanje nem{ke skladnje v veliki meri spregledujemo precej veliko slovni~no okostje slovenskega jezika, ki ga je Bohori~ spoznal in se do danes ni bistveno spremenilo; po njenem se zlasti ne bi smelo spregledati mesta, ki izkazujejo Bohori~evo jeziko(slo)vno samostojnost in kriti~nost. Bohori~eva samosvojost in osamosvojenost se ka`eta tudi v tem, da medjezi- kovnih razlik med latin{~ino in sloven{~ino nikoli ni zavestno poudarjal ali celo izpostavljal; tak{no taktno ravnanje je imelo za tisto obdobje in za takratno stanje sloven{~ine poseben pomen in namen. 4 Vpliv na naslednje slovnice Te`ko oz. sploh neupravi~eno bi lahko govorili o morebitnem vplivu Bohori~eve slovnice oz. skladnje na vse poznej{e slovnice sloven{~ine. Kot je bilo `e zgoraj omenjano, sta Bohori~a latinska slovni~na predloga in posledi~no vloga tolma~a motivirali, da se je bolj poglobljeno ukvarjal tudi z istimi ali podobnimi jezikoslov- nimi pojavi v sloven{~ini – ~eprav mu je izhodi{~e kontrastivna obravnava na izrazni ravnini, `e po vzro~no-posledi~ni naravi jezika in po naravni jezikoslovni logiki posega tudi na pomensko in skladenjsko ravnino. Na nevpliv Bohori~eve slovnice na naslednje nam nakazuje tudi dejstvo, da vsaj nekaj naslednjih slovnic, vsaj tja do Kopitarja in Vodnika, ni bilo v kakr{nem koli slovni~nem smislu primer- jalno nadgrajenih glede na Bohori~evo. Po drugi strani pa bi lahko ugotovitve, kot je 468 OBDOBJA27