Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
27. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568-569
570-571
572-573
574-575
576-577
578-579
580-581
582-583
584-585
586-587
588-589
590-591
592-593
594-595
596-597
598-599
600-601
602-603
604-605
606-607
608-609
610-611
612-613
614-615
616-617
618-619
620-621
622-623
624-625
626-627
628-629
630-631
632-633
634-635
636-637
638-639
640-641
642-643
644-645
646-647
648-649
650-651
652-653
654-655
656-657
658-659
660-661
662-663
664-665
666-667
668
Razlika med ^ehi in Trubarjem je bila v tem, da je Trubar ciljal predvsem na preproste ljudi, sicer nepismene, ~e{ki protestanti pa so pisali slovnice, katerih del so bila tudi ortografska pravila zapisovanja ~e{~ine, predvsem v pedago{ke namene za u~ence v bratskih {olah. Ravno tako je bila razlika v tem, da so ^ehi samo nadaljevali dolgoletno tradicijo knji`ne ~e{~ine in so morda samo izbolj{evali pra- vila zapisovanja, Trubar pa je moral graditi povsem na novo. Trubarju je bilo seveda znano, da imajo tudi ^ehi (poleg Hrvatov, Srbov, Rusov idr.) sistem za zapisovanje svojega jezika, vendar se po njem pri sestavljanju Abecednika zagotovo ni zgle- doval. Dokaj izrazit vpliv nem{~ine je `e v tem, da v ortografiji v~asih sistemsko, v~a- sih samo na dolo~enih mestih ne razlikuje zvene~ih in nezvene~ih soglasnikov, kar je v nem{~ini popolnoma normalno. Me{anje oziroma nedosledno ozna~evanje zve- ne~ih in nezvene~ih soglasnikov lahko razlagamo kot vpliv nem{~ine tudi zato, ker tak{negame{anjav~e{kikottudivdrugihslovanskihortografijahtega~asanibilo. Abecednik je sestavljen precej prakti~no, kot nabor grafi~nih znakov, na{tetih v zlogih, in besedilo katekizma, s katerim je mogo~e nau~eno tudi vaditi. Tak{na zgradba priro~nika za u~enje branja oziroma pisanja ni bila v tem ~asu ni~ nenavad- nega. Zelo podobnostrukturo ima medslovanskimitudiglagolskiabecedarij,tiskan leta 1527 v Benetkah, ki prav tako vsebuje tabelo s ~rkami, tabelo zlogovnih kom- binacij in {e nekaj splo{no znanih kr{~anskih besedil, kot so O~ena{, Zdrava Marija, nekaj psalmov ter molitev idr. (J. Bratuli} 2008). Trubar kot pravi u~itelj opozarja `e pri na{tevanju ~rk abecede na pravilno izgovarjavo pri ~rki v, kjer poudarja izgovor kot f na za~etku in na koncu besede, pri h pa razlaga, da ga je treba izgovarjati kot nem{ko ~rko ch. V abecedi ne na{teva meh~anih soglasnikov, ki jih zapisuje kot dvo~rkje (~, {), z in s sta sicer na{teta, v prakti~nih primerih in v besedilu pa dejansko vedno ne razlikuje med z in s ter zvene~i glas pogosto zapisuje s ~rko s. Podobno je pri dvo~rkjih, kjer ima samo eno dvo~rkje (;h={) za oba glasova – zvene~i in nezvene~i. To lahko razlagamo kot oslabljeni ~ut za razliko med zvene~imi in nezvene~imi soglasniki. Pri s in z tega namre~ ni mogo~e razlo~iti zato, ker sta obe ~rki tudi v nem{ki abecedi (torej ju je lahko Trubar prenesel v slovensko), { in ` pa v nem{ki abecedi ni, zato si je moral Trubar ta kombinirani znak posebej izmisliti. Vidimo, da je uporabil za oba glasova samo enega. To pomeni, da zanj ni bilo prave fonolo{ke razlike med tema glasovo- ma,karopazimotudivnjegovipreglednici zlogov, ki sledi abecedi. Za preglednico je naveden {e nekak{en seznam s po {tirimi besedami z za~etnico za vsako ~rko. Zanimiva je tudi prakti~na raba na{tetih ~rk in zlogov pri zapisu besedila, do- kon~en sistem zapisovanja pa lahko odkrijemo, ko preu~imo primere rabe ~rk vdolo~enihbesedahinvnaslednjemdeluAbecednika,Katekizmu.Nekatere~rkese uporabljajo povsod enako in tudi njihova raba pri zapisovanju sloven{~ine nas ne presene~a,kerzapisujepri~akovanefonemejezikaspri~akovanimigrafi~nimiznaki in jih tudi dovolj jasno lo~i. Lahko re~emo, da odgovarjajo grafi~nemu sistemu sloven{~ine, kot ga poznamo danes. To so ~rke, s katerimi so zapisani samoglasniki OBDOBJA27 437