Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
27. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568-569
570-571
572-573
574-575
576-577
578-579
580-581
582-583
584-585
586-587
588-589
590-591
592-593
594-595
596-597
598-599
600-601
602-603
604-605
606-607
608-609
610-611
612-613
614-615
616-617
618-619
620-621
622-623
624-625
626-627
628-629
630-631
632-633
634-635
636-637
638-639
640-641
642-643
644-645
646-647
648-649
650-651
652-653
654-655
656-657
658-659
660-661
662-663
664-665
666-667
668
Trubar je svojo prvo knjigo, Katekizem (1550), napisal v jeziku, ki ga je obvladal; sam ga je imenoval kranjski slovenski jezik – prim. uvod v Evangelij sv. Matev`a (1555) (Oro`en 1996: 115). V slovenskem prostoru sta se sicer pojavljali dve tezi o za~etkih slovenskega knji`nega jezika; Kidri~ (1926–1938: 10, po Vido- vi~ Muha 1996: 17) je knji`ni jezik vezal na 16. stol., pri ~emer je izhajal iz naklju~nosti srednjeve{kih spomenikov; Grafenauer (1919: 11, po Vidovi~ Muha, prav tam) pa je nasprotno gradil na nenaklju~nosti teh spomenikov oz. na njihovi kontinuiranosti v smislu knji`nojezikovne tradicije. Grafenauerju se je izrecno pri- dru`ila tudi B. Pogorelec (1974), pri ~emer je imela v zavesti predvsem bogato funkcijskozvrstno razslojenost slovenskih srednjeve{kih spomenikov, verjetno manj papomnenjuA.Vidovi~Muha(Pravtam.)(narodno)predstavitvenovlogoknji`ne- ga jezika. Seveda pa Trubarjev jezik ni bil oblikovan na novo, temve~ se je razvil iz dotedanjega pisnega izro~ila, ki se je v najstarej{em obdobju razvilo iz izro~ila arhai~nega slovanskega obrednega jezika, pozneje, {e zlasti s prihodom kr{~anstva, pa so vanj prihajale nove, prevzete besede ali pa so stari izrazi dobili nove pomene (Dular idr. 1983: 6). Najpomembnej{i jezikovni dokument iz starej{e predknji`ne dobe (do 13. stol.) so vsekakor Bri`inski spomeniki, pozneje (do 16. stol.) je bila sloven{~ina izpri~ana v molitvah, prevodih cerkvenih pesmi, prisegah, pa tudi `e v nekaterih besedilih upravnega zna~aja (Dular idr. 1983: 14–15). Slovenski jezik v molitvenih in spovednih obrazcih do 16. stol. je bil nare~no dokaj raz~lenjen, kar je tudi posledica tedanje fevdalne in cerkvene razdrobljenosti slovenskega ozemlja (Logar 1996: 334). Trubar in njegovi sodobniki (Krelj, Dalmatin) so se nare~ne raz~lenjenosti zavedali. Na sre~o, kot pravi M. Oro`en (1996: 114), pa so vsi trije vodilni protestantski pisci, torej Trubar, Krelj in Dalmatin, izhajali iz ene nare~ne skupine, kar je do dolo~ene mere olaj{evalo nastajanje enotnega slovenskega (pisnega) jezika. 1.2 Makedonijeprotestantskogibanjenizajelo.Tudioknji`nemjezikuv16.stol.na tem obmo~ju {e ne moremo govoriti. Raba cerkvene slovan{~ine se je iz cerkvene rabe {irila na literaturo in administracijo, po drugi strani pa so elementi ljudskega jezika za~eli prodirati v pisno obliko jezika. Ta proces se je odvijal po~asi in je bil odraz sprememb v govorjenem jeziku. Ljudski jezik je v rokopisih od 12. do 14. stol. predstavljen prek jezikovnih posebnosti, ki se lahko opazijo v pisni obliki stare cerkvene slovan{~ine, kot odraz `ivega ljudskega govora in makedonske razli~ice stare cerkvene slovan{~ine. Pisni jezik je v veliki meri sledil spremembam v ljud- skemjeziku, vendar je ohranil tudi osnovne lastnosti cerkvenoslovanske tradicije. FunkcionalnostljudskegajezikajesvojizrazdoseglazDamaskiniv16.stol.Ime sodamaskinidobilipogr{kempridigarjuiz16.stol.,DamaskinuStuditu,kijesvoje homilije sestavljal v novogr{~ini. To ime se je najprej uporabljalo za novogr{ke pridige, prevedene v tedanjo makedon{~ino, pozneje pa tudi za podobne sestavke, 348 OBDOBJA27