Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
27. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
516-517
518-519
520-521
522-523
524-525
526-527
528-529
530-531
532-533
534-535
536-537
538-539
540-541
542-543
544-545
546-547
548-549
550-551
552-553
554-555
556-557
558-559
560-561
562-563
564-565
566-567
568-569
570-571
572-573
574-575
576-577
578-579
580-581
582-583
584-585
586-587
588-589
590-591
592-593
594-595
596-597
598-599
600-601
602-603
604-605
606-607
608-609
610-611
612-613
614-615
616-617
618-619
620-621
622-623
624-625
626-627
628-629
630-631
632-633
634-635
636-637
638-639
640-641
642-643
644-645
646-647
648-649
650-651
652-653
654-655
656-657
658-659
660-661
662-663
664-665
666-667
668
pridigo, saj je glavni namen ugotoviti, katere so tiste skupne lastnosti, ki jih imata Trubarjevainsodobnapridiga,dabralecaliposlu{alecvnjihprepoznapridi`ni`anr. Dabi pojasnili, kako se tkejo razmerja med sorodnimi besedili, smo se odlo~ili za sodobno opredelitev `anra, ki je bolj kompleksna od tradicionalnih, saj se ne opira zgolj na besedilne zna~ilnosti, ampak upo{teva tudi {ir{i dru`beno-kulturni kontekst (Fishelov 1991, v Hladnik 1995). Nastavke za {ir{e razumevanje `anrov najdemo pri Bahtinu, ki je z umestitvijo besedil v dru`beni diskurz pokazal, da je `anr atribut vseh besedil, literarnih in neliterarnih (Bahtin 1999: 237), in tako polo`il temelje za preu~evanje `anrov v jezikoslovju. Vpra{anju `anrov se v jezikoslovju posve~ata predvsem dve {oli: sistemsko- funkcijska in pragmati~na. Obe izhajata iz Firthovega dru`benega jezikoslovja (1957) in razumeta `anr kot mehanizem, ki prevaja dru`bene pomene4 v besedilne 5 Zato je klju~nega pomena v vseh modelih opis besedilnih struktur. strukture. Vendar je med pragmati~nimi in sistemsko-funkcijskimi modeli bistvena razlika. Prvi se posve~ajo predvsem razmerju med kontekstualnimi in besedilnimi pomeni, drugi posku{ajo opisati tudi vlogo ni`jih jezikoslovnih ravnin (semanti~ne in slovni~ne) pri konstrukciji besedilnih struktur. V prvo skupino bi lahko uvrstili Widdowsona(1973), ki predlaga opis `anra glede na retori~na dejanja. Candlin idr. (1974) predlagajo govorne funkcije, Sinclair in Coulthard (1975) govorita o spora- zumevalnih enotah, Hoey (1979) pa predlaga besedilno strukturo problem – re{itev. Najvplivnej{i v pragmatiki je model, ki ga je izoblikoval Swales (1990). V slo- venskemprostoru je bil predstavljen samo Hoeyjev pragmati~ni model, na katerega se je pri ukvarjanju s strukturo znanstvenih besedil naslonila jezikoslovka Sonja Starc (2006). V drugi skupini so `anrski modeli sistemsko-funkcijskega jeziko- slovja (Gregory, Malcom 1983, v Ventola 1987, Martin 1984, Hasan 1984). Ker je teoreti~no izhodi{~e na{e obravnave `anrski model, kakr{nega je izoblikovala Ruqaiya Hasan (1984) ob naslonitvi na Hallidayevo teorijo jezika, si ga poglejmo v poenostavljeni skici.6 Raziskovanje `anra v sistemsko-funkcijskem jezikoslovju zahteva poseg na ravnino, ki je vi{ja od besedne in skladenjske, saj je predmet preu~evanja besedila, ki je vi{ja enota kakor stavek. Halliday ugotavlja, da se zdi besedilo na papirju sestavljeno iz besed in stavkov, a je v resnici zgrajeno iz pomenov (Halliday 1989: 10). Tako je sklicevanje na pomen tisto, kar nam pove, da Trubarjeva in sodobna pridiga pripadata razredu besedil, poimenovanih pridiga. Besedila, ki so ozna~ena z 4V Hallidayevi jezikoslovni teoriji, ki obravnava jezik z dru`benega vidika, so dru`beni pomeni na kontekstualni ravnini organizirani kot sistem treh abstraktnih komponent: 1. podro~je diskurza (dru`bena dejavnost), 2. ton diskurza (dru`beno razmerje med udele`enci sporo~anja) in 3. na~in diskurza (vloga jezika v dru`beni dejavnosti, vrsta prenosnika in simboli~na organizacija besedila) (Halliday 1989: 12). [ir{e o Hallidayevem pojmovanju konteksta kot vi{jega semioti~nega sistema, ki je v dinami~nem razmerju z jezikovnim sistemom, glej Halliday 1985a, 1985b. 5Oprevajanju oziroma zapisovanju dru`benega pomena v strukturo besedila glej Halliday, Hasan 1980 in Hasan 1978. 6Zapodrobenopismodelavsloven{~ini glej Bizjak (2005: 27–29), v angle{~ini Hasan (1984, 1989). OBDOBJA27 293