Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Sporazumevalni prag za slovenščino:
Download
Download Page
Download Right Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280
9 1 Uvod Priro;niki Sporayumevalni prag, ki danes obstajajo ya ve; kot dvajset jeyikov, so ya;eli nasta- jati sredi 70. let prej[njega stoletja, ko je v veljavo stopil komunikacijski pristop k u;enju jeyi- ka. Tako kot avtorji drugih priro;nikov te vrste smo se tudi sestavljalci slovenske rayli;ice dokumenta pri nastanku svojega besedila naslonili na angle[ki iyvirnik Threshold Level avtor- jev J. Trima in J. A. van Eka. Kot referen;no gradivo so bile uporabljene tudi nem[ka (Kontakt- schwelle Deutsch als Fremdsprache), francoska (Niveau seuil), italijanska (Livello soglia) in ru- ska (Porogovij uroven) rayli;ica Sporayumevalnega praga. Komunikacijski pristop k u;enju jeyika govorce usposablja, da uporabljajo tuji jeyik ya uresni- ;evanje svojih namenov in yadovoljevanje potreb. Potrebe govorcev so odvisne od njihovih osebnostnih lastnosti in interesov ter okoli[;in sporayumevanja. Nikdar se jih ne da popolno- ma predvideti, vseeno pa lahko ya posameyno ciljno skupino, tudi heterogeno, dolo;imo bist- vene sporayumevalne potrebe in cilje. Yato moramo dolo;iti in opisati situacije, v katerih bodo uporabniki najverjetneje rabili tuji jeyik, vloge, ki jih bodo v teh situacijah opravljali, in pod- ro;ja ter teme, ki jih bodo najverjetneje morali obvladati v tujem jeyiku.To je v precej[ni meri stvar ugibanja, [e posebej, ;e bi radi naredili yelo podroben opis. Vsekakor pa je ugibanje ya- nesljivej[e, ;e se sklicujemo na kolektivno iyku[njo pou;evanja in poynavanja sveta. Pojem sporayumevalni prag oyna;uje stopnjo sporayumevalne ymo/nosti. To je meja, ki jo tuji govorec prestopi, ko se yna samostojno sporayumevati v ciljnem jeyiku. Sporayumevalni prag je splo[ni cilj, ki nikakor ni yaprta in kon;na mno/ica, ampak nabor iyraynih mo/nosti, ki se rabi pro/no in ustvarjalno. Projekt sporayumevalni prag je bil oblikovan dinami;no, kot celo- ta, ki te/i k ustvarjanju in uresni;evanju sistema dopolnjujo;ih se enot ya u;enje in pou;eva- nje /ivih jeyikov in s katero se da dolo;iti splo[no in u;inkovito sporayumevalno ymo/nost v tujejeyi;ni skupnosti, hkrati pa ne predstavlja cilja, ki bi se ga dalo dose;i le po dolgem in te/- kem u;enju. Sporayumevalni prag ne predstavlja koda, v katerem bi posameyne jeyikovne oblike morale ustreyati natan;no dolo;enim sporayumevalnim namenom in semanti;nim vsebinam, ampak naj bi iyra/al rabo naravnega jeyika, kjer govorec v skladu s svojimi sporayumevalnimi na- meni, sogovorci in tipom situacije, v kateri se je yna[el, iybira med ve; mo/nostmi jeyikovne- ga iyraya. Sporayumevalni prag ni lista besed niti repertoar koristnih povedi. Tudi iybire pri- merov, ki ilustrirajo rabo funkcij, splo[nih in posebnih pojmov, so arbitrarne< ker so iybrane timsko, jih lahko upravi;imo predvsem y jeyikovnim ;utom rojenih govorcev slovenskega jeyi- ka, ki so priro;nik sestavljali, in iyku[njami, ki jih imajo pri pou;evanju sloven[;ine kot druge- gatujega jeyika. Na;rtovalcem programov in te;ajev ya u;enje sloven[;ine kot drugegatuje- ga jeyika, piscem u;benikov, sestavljalcem didakti;nih gradiv in u;iteljem naj omenjeni primeri ne slu/ijo kot model pou;evanja, ampak kot koristna referenca in iyhodi[;e ya pro/no na;rtovanje jeyikovnega pouka.
