Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Sporazumevalni prag za slovenščino:
Download
Download Page
Download Right Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280
:LENEK239 -[e-e lep-o, lep-[e, naj-lep-[e trd-o, tr-[e, naj-tr-[e hud-o, huj-[ehuj-e< naj-huj-[enaj-hu-je Posebnosti> dobro, boljebolj[e, najboljenajbolj[e dale;, dljedalj, najdljenajdalj malo, manj, najmanj veliko, ve;, najve; 2. opisno> vro;e, bolj vro;e, najbolj vro;emanj vro;e, najmanj vro;e VIII :lenek :lenki predstavljajo posebno besedno vrsto. Dolo;ajo odnos do konteksta ali delno spreminjajo pomen povedi. So bliyu veynikom, s katerimi jih poveyuje njihova odnosna vloga, ali prislovom, s katerimi jih dru/i vloga modaliyatorjev povedi. Glede na pomensko vlogo v kontekstu lahko ;lenke uvrstimo v 5 kategorij> 1. Modalni ;lenki ya iyra/anje nujnosti, verjetnosti, mo/nosti> lahko, verjetnonajbr/, mogo;emordamo/no, nemogo;e, gotovo, baje v prostih stavkih ali glavnih stavkih, ki uvajajo osebkov odvisnik> Janey bo mogo;e pri[el ob petih. Mo/no je, da bo Janey pri[el ob petih. Nemogo;e je, da bi Janey pri[el ob petih. Alenka je najbr/ (verjetno) doma. Baje Alenka kadi. Janey bo gotovo obiskal Marijo. Janey bo lahko obiskal Marijo. Lahko, da bo Janey obiskal Marijo (dovolili mu bodo oy. bo mogel). 2. Poudarni ;lenki, ki iyra/ajo govor;ev odnos do povedanega in nakayujejo informacijo, ki ni iyre;ena> tudi, [e, /e, skoraj, sploh (ne), seveda idr.> Tudi Janey bo pri[el. Jana [e ni telefonirala. Jana je /e telefonirala. Jana [e telefonira. Jana ne telefonira ve;. Sta se /e vrnila. Nista se [e vrnila Seveda je spet brey ficka. To pivo sploh ni hladno! Janey pomaga v gospodinjstvu< v;eraj je celo pomil posodo. 3. Yaynamovalci tipa povedi> ob uporabi teh ;lenkov se spremeni tip povedi (gl. tudi Poved – Osnovni tipi povedi)> Pridem yve;er. Pripovedna poved Naj pride yve;er. Velelna poved AliA pride[ yve;er| Vpra[alna poved Saj pride[ yve;er, kajne|
