Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Sporazumevalni prag za slovenščino:
Download
Download Page
Download Right Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
234 SLOVNICA Svojilnih yaimkov ne rabimo, kadar svojina ni poudarjena> Poklical je mamo. Ymenjen je s punco. Telefonira prijateljici. Iygubil je klju;e. Kot samostalni[ki yaimek se rabi ya oyna;evanje sorodstvenih veyi> Tega so se tvoji spomnili, ne moji (v pomenu star[i). 4.5 Oyiralni yaimki So samostalni[ki, pridevni[ki in prislovni. Rabijo se v okviru oyiralnih odvisnikov, kjer imajo vlogo veynika in yaimka (gl. tudi Ylo/ena poved – Podredje). kdor, kar 1. kdor kar 2. kogar ;esar 3. komur ;emur 4. kogar kar 5. pri komer pri ;emer 6. s komer s ;imer kateri, katera, katero EDM 1. kater-i, -a, -o kater-a (dva), -i, -i kater-i, -e, -a 2. kater-ega, -e, -ega kater-ih kater-ih 3. kater-emu kater-ima kater-im 4. kater-ega, -o, -o kater-a, -i, -i kater-e 5. pri kater-em, -i, -em kater-ih kater-ih 6. kater-im, -o, -im kater-ima kater-imi Obi;ajnej[a je oblika ki, kateri pa se rabi ya predlogi> Spoynal sem ;loveka, ki ga ne bom nikoli poyabil. Sposodil sem si knjigo, o kateri si mi pravil. 4.6 Vpra[alni yaimki Vpra[alni yaimki so samostalni[ki (ti lo;ujejo oblike ya /ivo in ne/ivo) (gl. tudi Samostalnik), pridevni[ki in prislovni. samostalni[ki> kdo, kaj 1. kdo kaj 2. koga ;esa 3. komu ;emu 4. koga kaj 5. pri kom pri ;em 6. s kom s ;im Pridevni[ki vpra[alni yaimki so> kak[en, -a, -o< kateri, -a, -o< ;igav, -a, -o< koliko (gl. tudi Pridevnik).