Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Sporazumevalni prag za slovenščino:
Download
Download Page
Download Right Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280
PRIDEVNIK227 3.2 Dolo;nost pridevnika Dolo;nost je besedilno veyana. Sloven[;ina ne poyna dolo;nega ;lena, ampak dolo;nost iyra/a y drugimi sredstvi. Dolo;nost je rayvidna v kon;nici -i, in to samo pri lastnostnih pridevnikih v imenovalniku ednine mo[kega spola (v to/ilniku tudi pri pridevnikih, ki dolo;ajo ne/ive samostalnike)> lep ;lovek – lepi ;lovek lep film – lepi film v nasprotju y> lepo mesto, lepa pokrajina Vrstni in svojilni pridevniki imajo eno samo obliko glede na naravo odnosa, ki ga uvajajo, pa so oboji dolo;ni. Nekateri pridevniki lo;ijo dolo;no in nedolo;no obliko skoyi celotno paradigmo> majhen – mali velik – véliki 3.2.1 Raba dolo;ne in nedolo;ne oblike pridevnika Raba dolo;ne oblike> – ;e je bila besedna yveya /e omenjena v sobesedilu> Kupil sem dva avtomobil;ka, majhnega in velikega. Mali bo yate, veliki pa ya brata. – ;e je nanosnik (referent) rayviden iy situacije> Daj mi yeleni no/! – ;e pridevnik sledi kayalnemu yaimku> Spet je pri[el ta ;rni ma;ek! – ;e pridevnik sledi svojilnemu yaimku ali pridevniku> Posodil mi je svoj novi avto. Na sporedu je bil {terkov novi film. Norma se do dolo;ene mere upo[teva v pisnem iyra/anju, v govoru se v osrednjem prostoru dolo;nost iyra/a s ;lenkom ta> V kri/i[;u sta bila dva avta, rde; in bel. Ta rde; (avto) je iysilil ta belega. P Daj mi ta plavo majico. P Raba nedolo;ne oblike> – pridevnik v funkciji povedkovega dolo;ila> Ta pregovor je star. Takrat sem bil [e mlad. – pridevnik, ki sledi pridevni[kim yaimkom vsak in nek, neki> Vsak pameten ;lovek to rayume. Nek(i) dober ;lovek ji je pomagal yamenjati yra;nico. – pridevnik, ki sledi mernemu prislovu oy. yaimku, ki dolo;a mero> Bil je kar dober. Bil je ves rde; od sonca. Nedolo;nost se pogovorno iyra/a s ;lenkom ([tevnikom, ki je iygubil pomen) en, npr. Spomnil sem se na eno pesem.
