Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Sporazumevalni prag za slovenščino:
Download
Download Page
Download Right Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280
212 SLOVNICA 2 Pomenske kategorije 2.1 Spol V sloven[;ini so trije spoli, mo[ki, /enski in srednji, y najobi;ajnej[imi kon;nicami> mo[ki spol> -0 (stol, carinik) /enski spol> -a, -0 (miya, /ival) srednji spol> -o, -e (mesto, polje). Spol je pri samostalnikih, ki ne oyna;ujejo /ivih bitij, nemotiviran (no/, hi[a, drevo), pri bitjih pa je motiviran y naravnim spolom /ivega bitja (u;itelj, ydravnik, u;iteljica, ydravnica), nedorasla bitja so lahko tudi srednjega spola (tele, dete, dekle). Srednji spol se v celoti upo[teva predvsem v ybornem jeyiku, v govoru pa so samostalniki srednjega spola iyena;eni s samostalniki mo[kega spola> okn, mlek, dober yelje. 2.1.1 ?ivo – ne/ivo Kategorija /ivosti je v morfologiji relevantna ya prvo mo[ko sklanjatev. Pri samostalnikih, ki oyna;ujejo /ivo, se imenovalni[ka oblika raylikuje od to/ilni[ke, ki je enaka rodilni[ki> To je pes. Pri[el je brey psa. Vidim psa. Pri samostalnikih, ki oyna;ujejo ne/ivo, je imenovalni[ka oblika enaka to/ilni[ki in se raylikuje od rodilni[ke> To je ;asopis. Danes smo brey ;asopisa. Berem ;asopis. V kategoriji /ivosti so yastopane resni;ne ali umi[ljene osebe in /ivali (;lovek, po[tar, vrag, [krat, velikan, lev, pes, rak), pa tudi predmeti, ki so poimenovani po /ivih bitjih> Ima raka. Voyi forda. Bere Prousta. Doma ima Jakopi;a. Jé pi[;anca. 2.1.2 :love[ko – ne;love[ko Ta delitev se ka/e pri rabi yaimkov> ya oyna;evanje oseb rabimo yaimke kdo, nekdo, nih;e, medtem ko ya oyna;evanje predmetov rabimo yaimke kaj, nekaj, ni;. Pri /ivalih se ya tiste, ki so vi[je rayvite in bli/e ;loveku, uporablja kdo, ya ostale pa kaj> Kdo laja| Pes. Kaj si ujel| Ribo. Nekaj te je pi;ilo! Ja, komar. 2.2 {tevilo V sloven[;ini so tri [tevila> ednina, dvojina in mno/ina. Ednina yaynamuje eno bitje ali predmet, dvojina se uporablja, kadar sta oyna;eni dve enoti, mno/ina pa ya tri ali ve;. Nekateri samostalniki poynajo eno samo [tevilo. Mno/inski samostalniki> hla;e, [karje, prsi, smu;i, mo/gani, vrata, o;ala, tla, Ÿ Edninski samostalniki> skupna imena> drevje, listje, korenje snovna imena> voda, vino, sir, kruh pojmovna imena> mladost, mir, veselje
