Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Sporazumevalni prag za slovenščino:
Download
Download Page
Download Right Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280
GLAGOL199 1.2 Glagolski vid 1.2.1 Pomen Proces, ki ga iyra/a glagol, lahko opi[emo na dva na;ina> v ;asu (preteklosti, sedanjosti in prihodnosti) ali glede na njegovo trajanje. Vsak proces vsebuje ;asovno rayse/nost in trajanje, ki je potrebno ya njegov rayvoj in uresni;itev. Glagolski vid se lahko iyra/a y dovr[no ali nedovr[no obliko, ki se med seboj raylikujeta glede na predpone (spatiyaspati) in medpone (kupitikupovati) ter y menjavo korena (vrnitivra;ati). Enako dejanje lahko oyna;ujeta dva rayli;na glagola (delatinarediti). Lo;imo osnovni kategoriji dovr[nih in nedovr[nih glagolov. 1.2.1.1 Dovr[ni, nedovr[ni glagoli Trajanje je omejeno (dovr[ni) ali neomejeno (nedovr[ni). Dovr[eno dejanje vedno dojemamo celovito, na nedovr[eno dejanje gledamo kot na proces> Janey je pojedeljedel kosilo. Yvidskimi pari pa oyna;ujemo tudi spodaj navedene podkategorije. 1.2.1.2 Trajni, trenutni Liya prejema veliko po[te. V;eraj je prejela paket. 1.2.1.3 Reyultativni, nereyultativni SpekelPekel je torto. Gledal je film. Ta film sem /e videl. 1.2.1.4 Ponavljalni, enkratni Skakal je. Sko;il je. 1.2.1.5 Napredujo;e dejanje Yida hi[o. 1.2.1.6 Obi;aj, navada Kupuje v Merkatorju, letuje v Umagu (vsako soboto, obi;ajno, ponavadi). Ymeraj kupikupuje sadje na trgu. 1.2.1.7 Ya;etni, yaklju;ni – glagoli s pomenom ya;eti delati, ki jih tvorimo tudi s predpono od-, spre-, ya-> odpotovati, spregovoriti, yaplavati, yaspati. – yaklju;ni glagoli s pomenom nehati delati, ki jih tvorimo s predpono na- (iyvr[iti do dolo;ene mere oy. do polne mere), najesti se< pre- (prese;i mero, dose;i visoko stopnjo) prehiteti< dejanje, ki je pri[lo do konca> do- dograditi< iy- iydelati< od- oditi< po- pojesti. 1.2.2 Oblikotvorje Vidski pari se med seboj raylikujejo po predponah in medponah.
