Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Sporazumevalni prag za slovenščino:
Download
Download Page
Download Right Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280
198 SLOVNICA neenakovrednost> Janey je starej[i od Petrakot Peter. Janey je najbolj[i kuhar. Janey bolje govori angle[ko, kot pi[e. Janey je najbolj[i med vsemi [tudenti. 4 :lenitev po aktualnosti V sloven[;ini poved obi;ajno ya;nemo y iyhodi[;em, to je to, o ;emer bomo govorili. Novo, jedro, pa pride na konec povedi. Besedni red je odvisen tudi od tega, kako ho;e v povedi govorec rayporediti informacije. Besede oy. besedne yveye, ki nosijo ya poved inali ya nadaljevanje besedila najpomembnej[o informacijo in so yato v sporo;ilu najbolj aktualne, so ponavadi na koncu povedi. V petek sem pri[el v Ljubljano, kjer sem ostal tri dni. V Ljubljano sem pri[la v petek, v soboto pa sem odpotovala v Salyburg. V petek sem v Ljubljano pri[el y vlakom, ker se bojim letenja. Mislil sem, da bom na sestanku videl Ano, v petek pa je pri[la v Ljubljano Tatjana, saj je Ana ybolela. II Glagol 1 Pomenske kategorije Glagolu lahko dolo;imo naslednje pomenske kategorije> naklon, vid in ;as. 1.1 Glagolski naklon Glagolski naklon v sloven[;ini je povedni, velelni ali pogojni. Povedni naklon (indikativ) je yastopan v vseh ;asih, sedanjiku, pretekliku in prihodnjiku, vseh osebah in [tevilih. Je naklon ubeseditve dejanskega dogajanja. Iyra/a se y enostavnimi in sestavljenimi oblikami> enostavne so ya sedanjik, sestavljene ya preteklik in prihodnjik (gl. tudi Oblikoslovje). Ya vrednosti sedanjika, preteklika, prihodnjika gl. Glagolski ;as. Velelni naklon (imperativ) je yastopan le v sedanjiku, pomensko pa je usmerjen v prihodnost, kjer se mora uresni;iti dana yahteva. Glede na okoli[;ine je to lahko ukay, pro[nja, nasvet, predlog, prepoved, dovoljenje, povabilo, yapoved> Yapri vrata! Prinesi mi mleko, prosim! Govori ti[je! Pridi kaj na obisk! Ne hodi po travi! Pa pojdi ven, ;e ho;e[. Pridi kaj na obisk. Molimo. (gl. tudi Velelna poved) Pogojni naklon (kondicional) v sloven[;ini ima modalno vlogo in iyra/a mo/no ali hipoteti;no dejanje v preteklosti in sedanjosti ter njegove potencialne posledice. S pogojnikom iyra/amo tudi /elje (konjunktiv). S pogojnikom lahko iyra/amo hipoteti;na dejanja ya preteklost (neuresni;ljivo) ali sedanjost (uresni;ljivo)> :e bi vedel, ne bi pri[el. (gl. tudi Iyra/anje pomenskih odnosov ynotraj povedi – Pogoj)
