Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Sporazumevalni prag za slovenščino:
Download
Download Page
Download Right Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280
POVED 195 2.1.2.2 Poro;ani govor Uvajajo jih veyniki da, naj, ali;e in vpra[alni yaimki> Rekel je, da ga boli glava. Prosil jo je, naj mu pomaga. Yanimalo jo je, ali;e yve;er pride. Vpra[ala me je, kam gremo. 2.1.3 Okoli[;inski odvisniki Nadome[;ajo besedno yveyo, ki iyra/a okoli[;ino. Uvajajo jih ;asovni, vyro;ni, posledi;ni, primerjalni, pogojni in dopustni veyniki ter oyiralni krajevni yaimki> :asovni Pri[el je, ko smo ga klicali. Krajevni Kjer koli se je pojavila, so jo lepo sprejeli. Vyro;ni Pri[el je, ker smo ga poklicali. Posledi;ni De/evalo je, tako da je bil iylet prestavljen. Namerni Ybrali smo se, da bi dokon;ali delo. Pogojni :e pijete, ne smete voyiti. Dopustni Pri[el je, ;eprav ga nismo klicali. Primerjalni Pri[el je, kot smo bili dogovorjeni. 2.2 Priredje Raymerje enakovrednih stavkov v povedi je obi;ajno iyra/eno y veynikom, lahko pa iyhaja tudi iy same vsebinske poveyanosti sosednjih stavkov> Petra je maturirala. {tudirat gre v Maribor. Petra je maturirala, [tudirat gre v Maribor. Petra je maturirala in gre [tudirat v Maribor. Poynamo veyalno, stopnjevalno, lo;no, posledi;no, vyro;no, protivno in pojasnjevalno priredje. Veyalno priredje> veyniki in, pa, ter Janey je pil in jedel. Stopnjevalno priredje> veyniki ne samole ... ampak tudi Ni samo dober igralec, ampak tudi dobro kuha.
