Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Sporazumevalni prag za slovenščino:
Download
Download Page
Download Right Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280
192 SLOVNICA Peter! Kaj je to! Joj, kaj je to! S ;lenki lahko spremenimo tip povedi> Peter je pri[el. Peter je pri[el, a ne| APeter je pri[el| Naj Peter pride. Joj, Peter! 1.1.4 Osnovne oblike povedi Osnovni tipi povedi se pojavljajo v trdilni ali nikalni in v tvorni ali trpni obliki. 1.1.4.1 Trdilne in nikalne povedi a) Trdilne povedi so opisane kot osnovni tipi povedi. b) Nikalne povedi Yanikanje celotne povedi (yanikana je glagolska oblika) 1. Neprehodni glagol> Miha spi. Miha ne spi. :e je neprehodni glagol biti v pomenu obstajati (prisotnostodsotnost v ;asu in prostoru) in ga yanikamo, je osebek v rodilniku, v preteklem ;asu pa se spremeni ujemanje> Jutri bo predstava. Jutri ne bo predstave. Maja je bila v sobi. Maje ni bilo v sobi. 2. Prehodni glagol y delovalnikom v to/ilniku (breypredlo/ni direktni predmet)< ob yanikanju delovalnik v to/ilniku postane delovalnik v rodilniku> Miha pe;e pala;inke. Miha ne pe;e pala;ink. 3. Pri glagolu y delovalniki v drugih odvisnih sklonih oy. ob predlogih pri yanikanju ne pride do sprememb> Miha telefonira Janeyu. Miha ne telefonira Janeyu. Miha gre v [olo. Miha ne gre v [olo. Voyim ya Jano. Ne voyim ya Jano. 4. Yanikanje se vedno nana[a na remo povedi> Ni nareyal salame. (= Nekaj je nareyal, ampak ne salame.) Yanikanje dela povedi V tem primeru je yanikan glagol (yapisan lo;eno y nikalnico ne, rayen pri biti, imeti, hoteti), dodamo pa tudi nikalni yaimek. V sloven[;ini imamo dvojno yanikanje> Nih;e ni pri[el. V sobi ni nikogar. No;e nikamor.
