Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Sporazumevalni prag za slovenščino:
Download
Download Page
Download Right Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280
182 IYGOVOR IN INTONACIJA Glas in ;rka v Iygovor glasu, yapisanega s ;rko ¯v˘, je v slovenskem knji/nem jeyiku te/aven predvsem v polo/aju pred soglasniki in na koncu besede – v teh primerih se ponavadi iygovarja kot kratek u> predvsèm, vsák< vyámem, odvyéti< nòv, njegòv, e “ “ “ pràv ªpredus`m, usák< uyámem, oduyéti< nòu, njegòu, pràuº. Toda pred yvo;nikoma v in l na ya;etku se lahko iygovarja tudi kot ªv-º> vláda, vrême ªvláda, vrêmeº. Predlog v se vedno iygovarja u-jevsko (v Slovéniji, v Délu, v ávtu ªuslovéniji, e e udélu, uáutuº), ve-jevski iygovor ª(vedéluº) je v knji/nem jeyiku neustreyen, ;eprav se v govoru pogosto sli[i. V polo/aju ya samoglasnikom se glas v iygovarja dvoglasni[ko, podobno kot “ “ “ varianta glasu, yapisanega y ¯l˘> nòv, njegòv, pràv ªnòu, njegòu, pràuº. Stav;na intonacija in stav;ni poudarek Vse povedi, rayen odlo;evalnih vpra[alnih povedi, imajo padajo;o kon;no intonacijo (kadenca) in je na;eloma nismo oyna;evali, rayen ;e je bila /e nekon;na intonacija posebej iyrayita. :ustveno yaynamovane intonacije nismo oyna;evali, saj je v pisavi yaynamovana s klicajem. Oyna;evanje in poveyanost intonacije y lo;ili Kadenco (padajo;o kon;no intonacijo) smo yaynamovali iyjemoma, in sicer s pu[;ico, usmerjeno navydol (È)> Bíl je takó pijàn, Ê da ní mógel v/gáti ávta. È V yapisu je padajo;a kon;na intonacija yaynamovana s piko, v dolo;enih primerih, npr. pri nagovoru, tudi s klicajem (Drági obiskoválci! È). Antikadenca (rasto;a vpra[alna intonacija) je yaynamovana s pu[;ico, usmerjeno navygor (Ç)> Bi [èl y námi v kíno| Ç Gré[ y námi jádrat| Ç Bo[ lahkó sám| Ç Yna;ilna je predvsem ya odlo;evalna vpra[anja. Podobne vpra[alne povedi lahko imajo, odvisno od konteksta, tudi padajo;o intonacijo, ylasti ;e se ya;enjajo y vpra[alnico> A se (tórej) dobímo ob pêtih| È Podobno (rasto;o) intonacijo imajo tudi dopolnjevalna vpra[anja, kadar jih – recimo v ya;udenju – iygovorimo kot ponovljeno vpra[anje. To spremeni tonski potek in namesto obi;ajne kadence nastopi antikadenca. V tem primeru je vpra[anje yapisano y dvema vpra[ajema> Káj si nar´edil|| Ç Jakost govora je pri tem ve;ja. Polkadenca (nekon;na intonacija) je lahko padajo;a Ì (Oprostíte ... Ì< Dánes yve;ér grémo v kino, Ì v Kinotéko. È Oprostíte, Ì kakó ste /é rêkli, da ji je imé| Ç) ali rasto;a Ê (Gospód ... Ê, Ó, Míha, Ê tí si. È). V yapisu je yaynamovana y vejico, pomi[ljajem, tropi;jem, podpi;jem. Polkadenca je rasto;a predvsem takrat, ko gre ya nedokon;anost misli< podobno velja tudi ya antikadenco, saj v slovenskem knji/nem jeyiku rasto;a kon;na intonacija nastopa samo pri odlo;evalnih vpra[anjih, ki yahtevajo odgovor, pri dopolnjevalnih pa se obi;ajno pojavi kadenca.
